Ozvezdje, Kača
Serpens
Velika kača, ki jo drži Kačenosec, edino ozvezdje, razdeljeno na dva ločena dela, glavo in rep. V predelu glave leži meglica Orel.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Serpens vzide ob 09:47, najvišje je ob 16:16 (49° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 22:41.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Serpens. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Serpens je kača, ki jo drži Kačenosec, ki so ga istovetili z zdravilcem Asklepijem. Po zgodbi je Asklepij videl, kako je kača z neko rastlino oživila drugo kačo, in z isto rastlino je obujal mrtve. Kače so postale znamenje ponovnega rojstva, ker se levijo. Resnična eskulapova kača iz Grčije in Italije je neškodljiva in so jo uporabljali pri zdravilnih obredih v antičnih Asklepijevih svetiščih. Najbrž drži prav takšno kačo, le da je na nebu veliko večja. Grki so lik imenovali Ophis. Ptolemaj ga je navedel kot „kačo kačenosca“, morda zato, da je ne bi zamenjali z Zmajem in Hidro.
Kartografi so moža in kačo običajno risali kot en sam združen lik. Ko je Eugène Delporte konec dvajsetih let 20. stoletja določil uradne meje, je sledil zamisli Benjamina Goulda in kačo razrezal na dvoje. Serpens Caput, glava, leži na eni strani Kačenosca, Serpens Cauda, rep, pa na drugi. Najsvetlejša zvezda Unukalhai izhaja iz arabščine za „kačji vrat“. Meglica Orel, slavna po Hubblovi fotografiji plinskih stebrov, leži v Kači.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Unukalhai | α Ser | 2,63 | 74 svetlobnih let |
| η Ser | η Ser | 3,23 | 61 svetlobnih let |
| μ Ser | μ Ser | 3,54 | 170 svetlobnih let |
| ξ Ser | ξ Ser | 3,54 | 105 svetlobnih let |
| Zhou | β Ser | 3,65 | 155 svetlobnih let |
| ε Ser | ε Ser | 3,71 | 70 svetlobnih let |
| δ Ser | δ Ser | 3,80 | 228 svetlobnih let |
| γ Ser | γ Ser | 3,85 | 37 svetlobnih let |
| Gudja | κ Ser | 4,09 | 382 svetlobnih let |
| ο Ser | ο Ser | 4,24 | 173 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 632 kvadratnih stopinj (23 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Ser |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 kot Ophis Ophiouchou, kača kačenosca |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 19 |
| Središče (J2000) | 16,7 h, 6° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.