Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvica
Iz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
Svetlobno onesnaženje je umetna svetloba, razpršena v ozračju. Svetloba, ki sveti navzgor ali se odbija od tal, osvetli zrak nad mestom, in ta sij skrije šibke zvezde prav tako kot dnevna svetloba. Zato večina ljudi še nikoli ni videla Rimske ceste.
Bortlova lestvica
Leta 2001 je ameriški ljubiteljski astronom John E. Bortle v reviji Sky & Telescope objavil lestvico z devetimi razredi, ki temnost neba opisuje s tem, kar je vidno, ne z instrumenti. Mejna magnituda za prosto oko (NELM) je najšibkejša zvezda, ki jo izkušen opazovalec še vidi. Lestvico pojasnjuje vodnik o magnitudi.
| Razred | Nebo | Najšibkejša zvezda (NELM) | Kaj vidite |
|---|---|---|---|
| 1 | Odlično temno nebo | od 7,6 do 8,0 | Rimska cesta v Škorpijonu in Strelcu meče sence. Zodiakalna svetloba je očitna in obarvana. Galaksiji v Andromedi in Trikotniku sta vidni s prostim očesom |
| 2 | Resnično temno nebo | od 7,1 do 7,5 | Poletna Rimska cesta je bogato razčlenjena. Blizu obzorja je viden sij ozračja (airglow) |
| 3 | Podeželsko nebo | od 6,6 do 7,0 | Rimska cesta je še vedno videti razčlenjena. Na obzorju se kaže nekaj svetlobnega onesnaženja |
| 4 | Prehod med podeželjem in predmestjem | od 6,1 do 6,5 | Rimska cesta je visoko nad obzorjem impresivna, a brez podrobnosti. Nad mesti so svetlobne kupole |
| 5 | Predmestno nebo | od 5,6 do 6,0 | Rimska cesta je blizu obzorja šibka ali nevidna, nad glavo zabrisana |
| 6 | Svetlo predmestno nebo | okoli 5,5 | Rimska cesta je vidna le blizu zenita. Nebo do 35° nad obzorjem žari |
| 7 | Prehod med predmestjem in mestom | okoli 5,0 | Rimska cesta je skoraj ali povsem nevidna. Nebo ima sivkasto bel odtenek |
| 8 | Mestno nebo | največ 4,5 | Nebo žari belo ali oranžno. Prepoznavna so le svetlejša ozvezdja |
| 9 | Središče mesta | 4,0 ali manj | Ostanejo le najsvetlejše zvezde. Mnogi liki ozvezdij so nepopolni, Luna in planeti pa so edine tarče, ki se splačajo |
Večina ljudi živi pod nebom razredov od 6 do 9. Nebo razreda 3 ali 4 je v Evropi običajno v uri vožnje od srednje velikega mesta. Razreda 1 in 2 zahtevata odmaknjena območja, puščave, visoke gore ali otoke.
Kaj prinese temnejše nebo
- Več zvezd. Približno 290 zvezd je svetlejših od magnitude 3,5, kar je približno to, kar mestno nebo pokaže v dobri noči. Do magnitude 6, klasične meje za prosto oko, jih je na celem nebu približno 5.000, polovica od njih je kadar koli nad vašim obzorjem.
- Rimska cesta. Pokaže se od približno razreda 5, od razreda 3 pa postane razčlenjen pas svetlobe.
- Barve in podrobnosti pri meteorskih rojih, kometih in polarnem siju. Šibki repi, šibki meteorji in šibek polarni sij so prvo, kar nam svetlobno onesnaženje odvzame.
- Objekti globokega neba. Galaksije in meglice so šibke in razsežne. Andromedina galaksija je pri razredu 3 preprost objekt za prosto oko, pri razredu 7 pa le zelo nejasna lisa.
Kako najti temno nebo
- Poglejte zemljevid nočnih luči. Satelitski posnetki Zemlje ponoči, na primer NASA Black Marble, pokažejo, kje je sij. Izberite kraj, kjer v smeri opazovanja v 30 km ni večjega mesta.
- Poiščite razglašena območja temnega neba. Mnogi parki in rezervati v Evropi in Severni Ameriki imajo certifikat za temno nebo in javna opazovališča.
- Pojdite višje. Gorski kraji ležijo nad meglicami in pogosto nad nizkim sijem mest v dolinah.
- Preverite Luno. Ščip spremeni kraj razreda 2 v nekaj podobnega razredu 5. Stran Nocoj pokaže Lunino meno in kdaj zaide.
- Pustite očem, da se privadijo. Privajanje na temo traja približno 20 minut, bela luč pa ga izniči v nekaj sekundah. Uporabljajte šibko rdečo luč in zaslon telefona pustite zatemnjen. Tema za nočni vid na tem spletnem mestu (gumb za temo na vrhu) ohranja zaslon rdeč.
Svetlobno onesnaženje in to spletno mesto
Vidnost objektov na Astrotempu se izračuna iz njihove višine in globine Sonca pod obzorjem, ne iz svetlobnega onesnaženja v vašem kraju, ki ga spletno mesto ne more poznati. Iz mesta imejte šibke objekte (magnitude 4 in šibkejše) za težke, pod nebom razreda 8 ali 9 pa za nevidne, ne glede na to, kaj piše na strani.
Viri
- John E. Bortle, »Gauging Light Pollution: The Bortle Dark-Sky Scale«, Sky & Telescope, februar 2001
- NASA Earth Observatory: Black Marble (posnetki nočnih luči)
- Štetje zvezd po magnitudi: zbirka podatkov HYG v4.4 (glejte vire podatkov)
Pogosta vprašanja
Kaj je Bortlova lestvica?
Devetstopenjska lestvica temnosti neba, ki jo je John E. Bortle februarja 2001 objavil v reviji Sky & Telescope. Razred 1 je odlično temno nebo, razred 9 nebo v središču mesta. Vsak razred je določen s tem, kar vidimo: Rimska cesta, zodiakalna svetloba, najšibkejše zvezde, vidne s prostim očesom.
Kako daleč se moram peljati do temnega neba?
Odvisno od velikosti mesta. Okvirno velja, da sij velikega mesta seže več deset kilometrov daleč, sij manjšega mesta pa izgine v 10 do 20 km. Poiščite kraj, kjer v smeri opazovanja ni večjega mesta, in preverite spodaj povezane zemljevide nočnih luči.
Ali tudi Luna šteje za svetlobno onesnaženje?
V Bortlovem smislu ne, a svetla Luna nebo zabriše prav tako hudo kot predmestje. Šibke objekte in Rimsko cesto opazujte v tednu okoli mlaja ali po tem, ko Luna zaide.