Kako se naučiti ozvezdij
Začnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.

Ozvezdje danes ni slika, temveč območje neba. Mednarodna astronomska zveza (IAU) priznava 88 ozvezdij z mejami, ki jih je zarisal belgijski astronom Eugène Delporte in so bile sprejete leta 1928, tako da vsaka zvezda pripada natanko enemu od njih. Znani zvezdni vzorci, na primer Veliki voz ali Orionov pas, so kažipoti znotraj teh območij. Spoznati nebo pomeni spoznati kakih dvanajst teh kažipotov in poti med njimi.
Kako se nebo giblje
Pomembni sta dve gibanji:
- Čez noč: nebo se enkrat na dan zavrti okoli nebesnega pola, ker se Zemlja vrti. Na severni polobli pol dokaj natančno označuje Severnica (Polaris). Zvezde blizu nje krožijo, ne da bi zašle, zvezde daleč od nje vzhajajo na vzhodu in zahajajo na zahodu.
- Čez leto: ker Zemlja kroži okoli Sonca, vsaka zvezda vzide vsako noč približno štiri minute prej. Po mesecu se je nebo ob isti uri zavrtelo za dve uri, po letu pa je spet tam, kjer je začelo. Zato poznamo zimska in poletna ozvezdja.
3D pogled na nebo to pokaže: nastavite kateri koli datum in uro za svoj kraj in zvezde so tam, kjer bodo v resnici.
Poiščite oporno točko
Na severni polobli začnite z Velikim vozom (delom Velikega medveda), sedmimi svetlimi zvezdami v obliki ponve. Viden je vsako jasno noč iz večine Evrope ter severnega dela ZDA in Kanade. Bolj proti jugu se v jesenskih večerih spusti pod severno obzorje. Zvezdi na koncu ponve, »kazalki«, kažeta proti Severnici, ki označuje sever in vašo zemljepisno širino: njena višina nad obzorjem v stopinjah je enaka vaši širini. Severnica je konec ročaja Malega voza (Malega medveda). Če sledimo loku ročaja Velikega voza, pridemo do svetle oranžne zvezde Arktur v Volarju in naprej do Spike v Devici.
Na južni polobli začnite z Južnim križem in z dvema svetlima »kazalkama« Kentavra ob njem. Daljša os križa kaže proti južnemu nebesnemu polu, ki nima svetle zvezde.
Letni čas za letnim časom
Za opazovalca na srednjih severnih zemljepisnih širinah na večernem nebu:
| Letni čas | Najprej se naučite | Kažipoti |
|---|---|---|
| Zima | Orion, Bik, Dvojčka, Veliki pes | Orionov pas iz treh zvezd kaže levo navzdol proti Siriju, najsvetlejši zvezdi, in desno navzgor proti Aldebaranu in kopici Plejad |
| Pomlad | Lev, Volar, Devica | Ročaj Velikega voza se v loku nadaljuje do Arkturja in nato do Spike. Levov »srp« je videti kot obrnjen vprašaj |
| Poletje | Lira, Labod, Orel, Škorpijon | Vega, Deneb in Altair tvorijo poletni trikotnik nad glavo. Škorpijon z rdečim Antaresom leži nizko na jugu |
| Jesen | Pegaz, Andromeda, Kasiopeja | Veliki Pegazov kvadrat in Kasiopejin W nasproti Velikega voza na drugi strani pola |
Na južni polobli so letni časi obrnjeni, severna ozvezdja pa so videti obrnjena na glavo.
Nasveti
- Uporabite vrtljivo zvezdno karto ali 3D nebo, ne fotografije. Fotografije pokažejo veliko več zvezd kot oko, zato je vzorce težko prepoznati. Pogled na nebo nastavite na uro, ko ste zunaj, in primerjajte.
- Spoznajte magnitude. Iz mesta morda vidite le zvezde, svetlejše od magnitude 3 ali 4, zato vzorci iz šibkejših zvezd izginejo. Glejte vodnik o magnitudi in vodnik o svetlobnem onesnaženju.
- Iztegnite roko. Z iztegnjeno roko pest pokrije približno 10°, razprta dlan približno 20°, prst približno 1° (pogosto uporabljeno okvirno pravilo). Veliki voz je dolg približno 25°.
- Ekliptika. Sonce, Luna in planeti se gibljejo po enem pasu neba, ekliptiki, skozi trinajst ozvezdij: dvanajst zodiakalnih in Kačenosca. Luna in planeti od nje nekoliko bolj odstopajo in se lahko pokažejo tudi v Kitu, Orionu, Sekstantu in Vozniku. Svetla »zvezda«, ki je ni na vaši karti in leži na tem pasu, je planet. Glejte kako najti planete.
Viri
- Mednarodna astronomska zveza: The Constellations (88 ozvezdij, seznam iz leta 1922, meje iz leta 1928, kratice)
- Površine in pripadnost zvezd na tem spletnem mestu so izračunane iz mej IAU (glejte strani o ozvezdjih)
- Podatki o zvezdah na tem spletnem mestu: zbirka podatkov HYG v4.4 (glejte vire podatkov)
Pogosta vprašanja
Koliko ozvezdij je?
88. Mednarodna astronomska zveza je seznam sprejela leta 1922, meje med njimi pa leta 1928, zato vsaka točka neba pripada natanko enemu ozvezdju. Največje je Vodna kača (Hydra, približno 1.300 kvadratnih stopinj), najmanjše Južni križ (Crux, približno 70).
Zakaj se ozvezdja spreminjajo z letnimi časi?
Zemlja Sonce obkroži enkrat na leto, zato je nočna stran Zemlje v vsakem letnem času obrnjena proti drugemu delu neba. Vsaka zvezda vzide vsako noč približno štiri minute prej, kar se v mesecu nabere na dve uri, v letu pa na cel obrat.
Ali so z južne poloble vidna ista ozvezdja?
Deloma. Ozvezdja blizu nebesnega ekvatorja, kot je Orion, so vidna z obeh polobel, na eni od njiju pa obrnjena na glavo. Tista blizu polov so vidna le z ene strani Zemlje: Mali medved s Severnico s severne poloble, Južni križ od tropov proti jugu.