Višina in azimut: kako najti telesa na nebu
Dva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
Zvezdne karte podajajo položaje v koordinatah, ki so vezane na nebo (rektascenzija in deklinacija). Da nekaj najdete s svojega mesta, sta preprostejša dva kota glede na vaše obzorje: azimut in višina. Uporabljajo ju preglednice Astrotempa in 3D pogled na nebo.
Azimut: v katero smer
Azimut je smer neba, merjena vzdolž obzorja od severa proti vzhodu:
| Azimut | Smer |
|---|---|
| 0° | Sever |
| 90° | Vzhod |
| 180° | Jug |
| 270° | Zahod |
Azimut 225° torej pomeni jugozahod. Na strani Nocoj je najboljša smer vsakega planeta podana kot stran neba in v stopinjah.
Opomba o kompasu: magnetni kompas kaže proti magnetnemu severu, ki se od pravega (geografskega) severa razlikuje za vrednost, odvisno od kraja. Astronomski azimuti se merijo od pravega severa.
Višina: kako visoko
Višina (tudi elevacija) je kot nad obzorjem:
- 0° je obzorje,
- 90° je zenit, točka točno nad vami,
- negativne vrednosti pomenijo, da je telo pod obzorjem.
Telesa nizko na nebu je težje videti: njihova svetloba gre skozi precej več zraka, ki jo oslabi in pordeči, drevesa, stavbe in meglica pa pogosto zakrijejo najnižje stopinje. Zato Astrotempo šteje planet za vidnega šele, ko je vsaj 10° visoko.
Blizu obzorja ozračje svetlobo tudi ukloni navzgor, po podatkih Ameriškega pomorskega observatorija v povprečju za približno 34 kotnih minut, zato so telesa tam videti nekoliko višje, kot so geometrijsko. Časi vzhoda in zahoda to upoštevajo.
Zakaj se položaji spreminjajo
Višina in azimut sta vezana na vaše obzorje, zato sta odvisna od kraja in se nenehno spreminjata, ker se Zemlja vrti: telesa vzidejo na vzhodu, najvišje so, ko prečkajo meridian (točno na jugu ali severu), in zaidejo na zahodu. Zvezde, ki so dovolj blizu nebesnega pola, nikoli ne zaidejo. Imenujemo jih nadobzornice (cirkumpolarne zvezde).
Severnica in vaša zemljepisna širina
Severni nebesni pol je točno na severu, na višini, ki je enaka vaši zemljepisni širini. Severnica je od pola oddaljena manj kot 1°, zato je na severni polobli njena višina približno vaša širina: okoli 46° v Ljubljani in Mariboru, blizu ekvatorja pa tik nad obzorjem. Z južne poloble Severnica ni nikoli vidna.
Preizkusite
3D pogled na nebo prikaže nebo za kateri koli kraj in čas, z obzorjem in stranmi neba. Na telefonu lahko vklopite način s kompasom in telefon usmerite v nebo, da vidite, kaj je tam.
Viri
- US Naval Observatory: Rise, set and twilight definitions (obzorje, zenit, prehod čez meridian, lom svetlobe)
- Položaji zvezd: zbirka podatkov HYG (deklinacija Severnice +89,26°, J2000). Koordinate izračunane z Astronomy Engine. Glejte metodologijo.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med višino in azimutom?
Azimut je smer neba, merjena od severa (0°) prek vzhoda (90°), juga (180°) in zahoda (270°). Višina je kot nad obzorjem, od 0° na obzorju do 90° točno nad vami.
Zakaj se višina in azimut zvezde spreminjata?
Ker se Zemlja vrti. Višina in azimut opisujeta položaj glede na vaše krajevno obzorje, zato se med nočjo spreminjata in sta za vsak kraj drugačna.