Ozvezdje
Orion
Velikanski lovec iz grškega mita, s svetlima zvezdama Betelgeuse in Rigel ter slavnim pasom iz treh zvezd. Je eno najstarejših ozvezdij in eno najlaže prepoznavnih.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Orion vzide ob 22:48, najvišje je ob 05:04 (47° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 11:20.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Orion. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Orion je ena redkih skupin zvezd, ki sta jih poimenovala že najzgodnejša grška pisca, Homer in Heziod. V mitu je bil sin morskega boga Pozejdona, velikanski lovec z bronasto gorjačo. Njegova psa, Veliki in Mali pes, mu sledita, ob njegovih nogah pa čepi Zajec. Zgodbe o njegovi smrti se razlikujejo. Po eni se je hvalil, da lahko ubije vsako zver, in Zemlja je poslala škorpiona, ki ga je pičil. Oriona in škorpiona so postavili na nasprotni strani neba, zato Orion zahaja, ko Škorpion vzhaja. Po drugi ga je po pomoti ustrelila Artemida, ki jo je ukanil njen brat Apolon.
Na nebu je Orion obrnjen proti Biku, spopad, ki ga grški mit ne pojasni. Lik sega k Sumercem, ki so tu videli svojega junaka Gilgameša v boju z Nebeškim bikom. Betelgeuse izhaja iz arabskega izraza za „roko al-Džauze“, ženskega lika, ki so ga tu videli Arabci. Ne pomeni „pazduha“, kot pogosto trdijo. Rigel pomeni „stopalo“. Pod pasom visi Orionova meglica, oblak, v katerem nastajajo nove zvezde.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Orion, Ian Ridpath, Star Tales: Orion (part 2)
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Rigel | β Ori | 0,18 | 863 svetlobnih let |
| Betelgeuse | α Ori | 0,45 | 498 svetlobnih let |
| Bellatrix | γ Ori | 1,64 | 252 svetlobnih let |
| Alnilam | ε Ori | 1,69 | 1977 svetlobnih let |
| Alnitak | ζ Ori | 1,74 | 736 svetlobnih let |
| Saiph | κ Ori | 2,07 | 647 svetlobnih let |
| Mintaka | δ Ori | 2,25 | 693 svetlobnih let |
| Hatysa | ι Ori | 2,75 | 2330 svetlobnih let |
| Tabit | π3 Ori | 3,19 | 26 svetlobnih let |
| η Ori | η Ori | 3,35 | 977 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 597 kvadratnih stopinj (26 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Ori |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Eno od 48 ozvezdij, navedenih v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 50 |
| Središče (J2000) | 5,5 h, 3° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC1980 · Lower Sword | Kopica z meglico | 2,5 |
| M42 · Great Orion Nebula | Kopica z meglico | 4,0 |
| NGC1981 · Upper Sword | Kopica z meglico | 4,2 |
| NGC1788 | Refleksijska meglica | 5,8 |
| NGC2169 | Razsuta kopica | 5,9 |
| NGC1662 | Razsuta kopica | 6,4 |
| NGC2175 | Kopica z meglico | 6,8 |
| NGC1973 | Meglica | 7,0 |
| NGC1975 | Meglica | 7,0 |
| M78 | Refleksijska meglica | 8,0 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.