Ozvezdje, Feniks
Phoenix
Mitološka ptica, ki se znova rodi iz lastnega pepela. Nizozemski pomorščaki so jo postavili na južno nebo blizu konca reke Eridan.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Phoenix nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Phoenix nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Phoenix. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Feniks je eden od dvanajstih južnih likov iz opazovanj nizozemskih pomorščakov Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana. Petrus Plancius ga je prvič narisal na globusu leta 1598, v tisku pa se je prvič pojavil v atlasu Johanna Bayerja iz leta 1603. Ovid je zapisal, da je živel 500 let. Ob koncu življenja si je na vrhu palme spletel gnezdo iz cimeta in kadila ter v njem umrl. Iz očetovega telesa se je nato dvignil mlad feniks. Njegovo smrt in ponovno rojstvo so razlagali kot simbol sončnega zahoda in vzhoda.
Vsi drugi nizozemski liki razen južnega trikotnika so resnične živali. Ian Ridpath meni, da izbiro pojasni rajska ptica. Ko so prvi mrtvi primerki v 16. stoletju prispeli v Evropo, so se nekateri spraševali, ali niso to feniksi. Francoski naravoslovec Pierre Belon je feniksu v svoji knjigi o pticah iz leta 1555 celo namenil samostojno geslo.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Ankaa | α Phe | 2,40 | 85 svetlobnih let |
| β Phe | β Phe | 3,32 | 185 svetlobnih let |
| γ Phe | γ Phe | 3,41 | 234 svetlobnih let |
| ε Phe | ε Phe | 3,88 | 144 svetlobnih let |
| κ Phe | κ Phe | 3,93 | 78 svetlobnih let |
| δ Phe | δ Phe | 3,93 | 142 svetlobnih let |
| Wurren | ζ Phe | 3,94 | 299 svetlobnih let |
| η Phe | η Phe | 4,36 | 246 svetlobnih let |
| ψ Phe | ψ Phe | 4,39 | 342 svetlobnih let |
| μ Phe | μ Phe | 4,59 | 246 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 471 kvadratnih stopinj (37 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Phe |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na nebesnem globusu Petrusa Planciusa iz leta 1598, po opazovanjih Keyserja in de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 15 |
| Središče (J2000) | 0,8 h, −48° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.