Ozvezdje, Kit
Cetus
Morska pošast, poslana, da bi požrla Andromedo, včasih imenovana tudi kit. V njej je Mira, čudovita zvezda, prva zvezda, za katero so ugotovili, da ji svetlost v ponavljajočem se ciklu narašča in pada.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Cetus vzide ob 19:49, najvišje je ob 01:21 (37° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 06:52.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Cetus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
V grškem mitu je bil Ket pošast, ki jo je morski bog Pozejdon poslal pustošit po etiopski obali, potem ko se je kraljica Kasiopeja hvalila, da je lepša od morskih nimf. Princeso Andromedo so ji kot žrtev priklenili na skalo, junak Perzej pa je pošast ubil in jo rešil. Latinska beseda cetus pomeni kit, grški ketos pa je pomenil katero koli morsko pošast. Na večini upodobitev je to čudna zver z razprtim žrelom, sprednjimi nogami kopenske živali in zvitim, luskastim repom. Albrecht Dürer jo je leta 1515 narisal kot veliko ribo z razcepljenim repom.
Menkar izhaja iz arabske besede za nosnice. Diphda izhaja iz arabskega izraza za drugo od dveh žab, prva je Fomalhaut. Njeno staro ime Deneb Kaitos pomeni rep morske pošasti. Leta 1596 je nemški astronom David Fabricius tu zabeležil zvezdo, ki je pozneje izginila izpred oči. Njen redni cikel so prepoznali leta 1638, leta 1662 pa jo je Johannes Hevelius poimenoval Mira, čudovita.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Diphda | β Cet | 2,04 | 96 svetlobnih let |
| Menkar | α Cet | 2,54 | 249 svetlobnih let |
| η Cet | η Cet | 3,46 | 124 svetlobnih let |
| Kaffaljidhma | γ Cet | 3,47 | 80 svetlobnih let |
| τ Cet | τ Cet | 3,49 | 12 svetlobnih let |
| ι Cet | ι Cet | 3,56 | 275 svetlobnih let |
| θ Cet | θ Cet | 3,60 | 114 svetlobnih let |
| Baten Kaitos | ζ Cet | 3,74 | 235 svetlobnih let |
| υ Cet | υ Cet | 3,99 | 293 svetlobnih let |
| δ Cet | δ Cet | 4,08 | 650 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 1231 kvadratnih stopinj (4 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Cet |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 30 |
| Središče (J2000) | 1,8 h, −8° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.