γ1 Leo, ozvezdje Leo

Algieba

Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 zvezda Algieba vzide ob 02:22 v smeri VSV, najvišje je ob 09:52 (64° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 17:25 v smeri ZSZ.

Vzide 02:2214. oktober · VSV
Najvišje 09:52 14. oktober · 64° J
Zaide 17:25ZSZ

Na 3D-nebu

Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti zvezdi Algieba. Povlecite za razgled.

Nalaganje 3D-pogleda ...

18:36tor., 13. okt.

Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.

Večerna vidnost skozi leto

Višina zvezde Algieba nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana.

0°30°60°90°okt.: −24°okt.nov.: −10°nov.dec.: 7°dec.jan.: 27°jan.feb.: 48°feb.mar.: 62°mar.apr.: 64°apr.maj: 53°majjun.: 33°jun.jul.: 12°jul.avg.: −6°avg.sep.: −20°sep.

Podatki

Svetlost (navidezna magnituda)2,01
Mesto med zvezdami nočnega neba50
Razdalja130 svetlobnih let
Spektralni tipK0III
Barvaoranžna
OzvezdjeLeo
Bayerjeva oznakaγ1 Leo
Številka HipparcosHIP 50583
Položaj (J2000)10,333 h, 19,8°

Podatki o zvezdah: HYG Database (položaji, magnitude, razdalje iz paralaks, spektralni tipi). Položaji za vaš kraj: Astronomy Engine, s precesijo in refrakcijo. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov

Kako uporabljati to stran

Zgoraj izberite kraj in noč. Stran pokaže, kdaj zvezda vzide, je najvišje in zaide, kam pogledati, in zvezdo na nebu v 3D. Podatki spodaj navajajo njen sij, razdaljo, barvo in tip iz zvezdnega kataloga HYG.

Pogosta vprašanja

Kako daleč je ta zvezda?

Razdalja izhaja iz njene paralakse, majhnega premika, ki ga vidimo, ko Zemlja kroži okoli Sonca. Izmerila sta jo satelita Hipparcos in Gaia, zbrana pa je v katalogu HYG.

Zakaj zvezde migetajo?

Nemirni zrak zvezdno svetlobo rahlo ukrivlja, mnogokrat v sekundi. Najbolj migetajo zvezde nizko nad obzorjem, ker njihova svetloba prepotuje več zraka.

Kaj pove barva zvezde?

Njeno površinsko temperaturo. Rdeče zvezde so najhladnejše, modrobele najbolj vroče. Spektralni tip v podatkih pove isto s črkami astronomov, od najbolj vročega O do najhladnejšega M.

Sorodni vodniki