Ozvezdje, Lev
Leo
Lev živalskega kroga, ki si ga je lahko predstavljati kot zver, pripravljeno na skok. V grškem mitu je to nemejski lev, ki ga je ubil Herkul, njegovo srce pa je svetla zvezda Regulus.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Leo vzide ob 03:15, najvišje je ob 10:12 (57° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 17:14.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Leo. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grki so to ozvezdje imenovali preprosto Leon, lev. Eratosten in Higin sta pravila, da je bil postavljen na nebo, ker je lev kralj živali. V mitu je to običajno nemejski lev, iz Nemeje, mesta jugozahodno od Korinta. Zver je živela v votlini z dvema vhodoma in plenila po domačinih. Njene kože ni bilo mogoče prebiti in puščice so se od nje odbijale. Herkul je zaprl en vhod, vstopil skozi drugega in leva zadavil z golimi rokami. To je bilo prvo od njegovih dvanajstih del. Nato je nosil njegovo kožo kot plašč.
Šest zvezd, ki označujejo levjo glavo in prsi, tvori kljukast vzorec, imenovan Srp. Ob njegovem dnu leži Regulus, latinsko „kraljiček“. Ptolemaj ga je imenoval Basiliskos, kar pomeni isto, Babilonci pa so ga poznali kot LUGAL, „kralj“. Latinska oblika se je v tisku prvič pojavila v začetku 16. stoletja. Denebola, na konici repa, izhaja iz arabskih besed za „levji rep“. Na Kitajskem je bil Srp del Xuanyuana, Rumenega zmaja.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Regulus | α Leo | 1,36 | 79 svetlobnih let |
| Algieba | γ1 Leo | 2,01 | 130 svetlobnih let |
| Denebola | β Leo | 2,14 | 36 svetlobnih let |
| Zosma | δ Leo | 2,56 | 58 svetlobnih let |
| Ras Elased Australis | ε Leo | 2,97 | 247 svetlobnih let |
| Chertan | θ Leo | 3,33 | 165 svetlobnih let |
| Adhafera | ζ Leo | 3,43 | 274 svetlobnih let |
| η Leo | η Leo | 3,48 | 1269 svetlobnih let |
| Subra | ο Leo | 3,52 | 130 svetlobnih let |
| Shaomin | ρ Leo | 3,84 | ni znano |
Podatki
| Površina | približno 949 kvadratnih stopinj (11 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Leo |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Eno od 48 ozvezdij, navedenih v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 32 |
| Središče (J2000) | 10,7 h, 13° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC2903 | Galaksija | 8,9 |
| M66 | Galaksija | 8,9 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.