Velikost vesolja
Opazljivo vesolje meri približno 92 milijard svetlobnih let v premeru. Od astronavta se oddaljite do njega skozi 72 objektov, vsakega v merilu ob prejšnjem.
Od astronavta do opazljivega vesolja
Astronavt
1,9 m
Bruce McCandless leta 1984, prvi astronavt, ki je prosto letel v vesolju brez varnostne vrvi. Velikost je višina najvišjega astronavta, za katerega je še narejena Nasina obleka za vesoljske sprehode.
1 od 72
Kliknite ali se dotaknite slike, nato se pomikajte ali jo povlecite vstran. Delujejo tudi drsnik in njegove smerne tipke. Kliknite predmet, da skočite nanj, in osrednjega, da odprete njegovo stran.
Vsi objekti na poti
| Objekt | Velikost | Vir |
|---|---|---|
| AstronavtBruce McCandless leta 1984, prvi astronavt, ki je prosto letel v vesolju brez varnostne vrvi. Velikost je višina najvišjega astronavta, za katerega je še narejena Nasina obleka za vesoljske sprehode. | 1,9 m | NASA Johnson Space Center: Extravehicular Mobility Unit fact sheet (the suit fits astronauts up to 6 ft 2 in tall) |
| Vesoljski teleskop HubbleVesoljski teleskop, ki kroži od leta 1990. Njegove posnetke boste videli v nadaljevanju poti. Velikost je njegova dolžina. | 13,2 m | NASA Goddard Scientific Visualization Studio: spacecraft size comparison between the Webb and Hubble space telescopes |
| Mednarodna vesoljska postajaLaboratorij, v katerem astronavti živijo in delajo v tiru okoli Zemlje, dolg približno toliko kot igrišče za ameriški nogomet s končnima conama vred. | 109 m | NASA: International Space Station facts and figures |
| Saturn VRaketa, ki je astronavte programa Apollo poslala na Luno. Velikost je njena višina. Prikazana je Nasina ilustracija iz leta 1967. | 111 m | NASA Marshall Space Flight Center: Saturn V and the Statue of Liberty (1967 illustration, 363 feet) |
| BennuBlizuzemeljski asteroid, ohlapen kup ruševin. Nasina sonda OSIRIS-REx je leta 2023 na Zemljo prinesla njegov vzorec. Prikazan je njegov povprečni premer. | 490 m | Barnouin et al. (2019), Nature Geoscience 12, 247 (mean diameter 490.06 m, from the OSIRIS-REx shape model) |
| DeimosManjša in zunanja od obeh Marsovih lun. | 12,4 km | NASA/JPL Solar System Dynamics: planetary satellite physical parameters |
| FobosVečja od dveh majhnih Marsovih lun, nepravilen kos kamnine, ki obkroži Mars trikrat na dan. | 22,2 km | NASA/JPL Solar System Dynamics: planetary satellite physical parameters |
| EnkeladMajhna ledena Saturnova luna, ki v vesolje brizga vodo iz oceana pod svojim ledom. | 504 km | NASA/JPL Solar System Dynamics: planetary satellite physical parameters |
| VestaDrugo največje telo v asteroidnem pasu, ki ga je Nasina sonda Dawn obiskala v letih 2011 in 2012. | 523 km | NASA/JPL Small-Body Database |
| CereraNajvečje telo v asteroidnem pasu in edini pritlikavi planet v notranjem Osončju. | 939 km | NASA/JPL Small-Body Database |
| HaronPlutonova največja luna, približno pol tako široka kot Pluton. | 1212 km | NASA/JPL Solar System Dynamics |
| MakemakePritlikavi planet v Kuiperjevem pasu. Nobena sonda ga še ni obiskala, zato je narisan, ne fotografiran. | 1430 km | NASA Science: Makemake |
| HaumeaPritlikavi planet, ki se zavrti v manj kot štirih urah, zato se je raztegnil v podolgovato obliko, kot žoga za ragbi. Velikost je njegova najdaljša os. Narisan, ne fotografiran. | 2322 km | Ortiz et al. (2017), Nature 550, 219–223 (stellar occultation) |
| EridaPritlikavi planet daleč za Plutonom, skoraj natanko enako širok. Narisan, ne fotografiran. | 2326 km | Sicardy et al. (2011), Nature 478, 493–496 (stellar occultation) |
| PlutonPritlikavi planet iz ledu in kamnin v Kuiperjevem pasu za Neptunom. | 2376 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| TritonNajvečja Neptunova luna, ki planet obkroža vzvratno, v nasprotni smeri, kot se Neptun vrti. | 2705 km | NASA/JPL Solar System Dynamics |
| EvropaJupitrova ledena luna z oceanom slane vode pod skorjo. | 3122 km | NASA/JPL Solar System Dynamics |
| LunaEdini naravni satelit Zemlje, širok nekaj več kot četrtino Zemlje. | 3475 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| IoNajbolj notranja od Jupitrovih velikih lun, vulkansko najdejavnejši svet v Osončju. | 3643 km | NASA/JPL Solar System Dynamics |
| KalistoDruga največja Jupitrova luna, eden najbolj s kraterji posejanih svetov, kar jih poznamo. | 4821 km | NASA/JPL Solar System Dynamics |
| MerkurNajmanjši planet in Soncu najbližji. | 4879 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| TitanNajvečja Saturnova luna, zavita v gosto oranžno meglico. Širša je od planeta Merkurja. | 5150 km | NASA/JPL Solar System Dynamics |
| GanimedNajvečja luna v Osončju. | 5262 km | NASA/JPL Solar System Dynamics |
| MarsRdeči planet, približno pol tako širok kot Zemlja. | 6779 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| VeneraPo velikosti skoraj dvojčica Zemlje, pod gostimi oblaki. Vrti se v nasprotno smer kot večina planetov. | 12.104 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| ZemljaNaš dom, največji od štirih kamnitih planetov. | 12.742 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| Kepler-22bPrvi planet z izmerjeno velikostjo, najden v naseljivem pasu zvezde, ki ni Sonce. Nihče ga še ni videl: narisan je kot preprosta krogla. | 30.360 km | Borucki et al. (2012), ApJ 745, 120 (radius 2.38 Earth radii) |
| NeptunNajbolj oddaljeni planet, ledeni velikan, skoraj štirikrat širši od Zemlje. | 49.244 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| UranLedeni velikan, prevrnjen na bok, ki se kotali okoli Sonca. | 50.724 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| SaturnPlinasti velikan s prstani. Navedena velikost velja za planet. Njegovi glavni prstani segajo veliko dlje. | 116.464 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| JupiterNajvečji planet, približno enajstkrat širši od Zemlje. | 139.822 km | NASA NSSDCA fact sheets |
| SonceNaša zvezda. Čez njen premer bi se drug ob drugem zvrstilo približno 109 Zemelj. | 1,4 milijona km | NASA NSSDCA fact sheets |
| Sirij ANajsvetlejša zvezda nočnega neba, vroča bela zvezda, oddaljena 8,6 svetlobnega leta. | 2,4 milijona km | Kervella et al. (2003), A&A 408, 681 (VLTI interferometry) |
| PoluksNajsvetlejša zvezda v Dvojčkih, oranžna orjakinja, ki ima verjetno lasten planet. | 12,2 milijona km | Aurière et al. (2009), A&A 504, 231 (radius from the interferometric diameter of Nordgren et al. 2001); temperature from Heiter et al. (2015), A&A 582, A49 |
| ArkturOranžna orjakinja v Volarju, najsvetlejša zvezda severno od nebesnega ekvatorja. | 35,3 milijona km | Ramírez and Allende Prieto (2011), ApJ 743, 135 |
| AldebaranOranžnordeče oko Bika, starajoča se rdeča orjakinja. | 61,5 milijona km | Richichi and Roccatagliata (2005), A&A 433, 305 |
| Sagittarius A*Črna luknja v središču naše galaksije, s približno 4 milijoni Sončevih mas. Prikazana je velikost njenega dogodkovnega obzorja, črtkano; posnetek teleskopa Event Horizon Telescope kaže svetel obroč okoli nje, približno 2,7-krat širši. | 23,6 milijona km | Event Horizon Telescope Collaboration (2022), ApJL 930, L12 (mass about 4 million Suns) |
| DenebBela nadorjakinja v Labodu, ena najsvetlejših zvezd, ki jih vidimo brez teleskopa. Njena razdalja in s tem velikost sta negotovi. | 282,5 milijona km | Schiller and Przybilla (2008), A&A 479, 849 |
| Zemljin tirCelotna pot Zemlje okoli Sonca. V tem merilu je Sonce pikica v središču. | 299,2 milijona km | NASA NSSDCA fact sheets |
| AntaresRdeča nadorjakinja v srcu Škorpijona. Ime pomeni „tekmec Marsa“, zaradi rdeče barve. | 946,2 milijona km | Ohnaka et al. (2013), A&A 555, A24 (VLTI/AMBER) |
| BetelgeuseRdeča nadorjakinja na Orionovi rami. Na mestu Sonca bi segala čez Marsov tir. | 1,1 milijarde km | Joyce et al. (2020), ApJ 902, 63 |
| VY Canis MajorisEna največjih znanih zvezd, rdeča hiperorjakinja, ki odmetava svoje zunanje plasti v vesolje. | 2,0 milijarde km | Wittkowski et al. (2012), A&A 540, L12 |
| OsončjeSonce in osem planetov na svojih tirih, do Neptuna. Planeti so tam, kjer so bili, ko je nastala ta stran. V tem merilu je celo Sonce le pika. | 9,0 milijarde km | NASA NSSDCA fact sheets |
| HeliosferaMehurček, ki ga Sončev veter napihne okoli Osončja. Voyager 1 je njegov rob prečkal leta 2012, približno 122-krat dlje od Sonca kot Zemlja. Narisana kot krogla te velikosti. | 36,5 milijarde km | NASA Science: Voyager, the interstellar mission (Voyager 1 entered interstellar space at about 122 AU) |
| M87*Črna luknja v galaksiji Messier 87, s 6,5 milijarde Sončevih mas: leta 2019 prva črna luknja, ki so jo kdaj posneli. Prikazana je velikost njenega dogodkovnega obzorja, črtkano; posnetek teleskopa Event Horizon Telescope kaže svetel obroč okoli nje, približno 2,7-krat širši. | 38,4 milijarde km | Event Horizon Telescope Collaboration (2019), ApJL 875, L1 (mass 6.5 billion Suns) |
| TON 618Črna luknja, ki poganja oddaljeni kvazar TON 618, s približno 66 milijardami Sončevih mas. Prikazana je velikost njenega dogodkovnega obzorja. Posnetka nje ni: narisana je kot posnete črne luknje. | 389,8 milijarde km | Shemmer et al. (2004), ApJ 614, 547 (black hole mass 10^10.82 Suns) |
| Meglica Mačje okoPlinske lupine, ki jih je odvrgla umirajoča zvezda, planetarna meglica. Prikazana je velikost Hubblovega posnetka njenega notranjega dela. | 0,5 svetlobna leta | NASA Astronomy Picture of the Day: The Cat’s Eye Nebula from Hubble (over half a light-year across) |
| Barnard 68Temen oblak plina in prahu, oddaljen približno 500 svetlobnih let, tako gost, da zakrije zvezde za seboj. | 0,5 svetlobna leta | NASA Astronomy Picture of the Day: Barnard 68 (about half a light-year across) |
| Meglica ObročLupina plina, ki jo je odvrgla umirajoča zvezda v Liri, oddaljena okoli 2.000 svetlobnih let. | 1 svetlobno leto | ESA/Hubble: The Ring Nebula (opo9901a) |
| Oortov oblakOgromna lupina ledenih teles, ki naj bi obdajala Osončje, morda do 100.000-kratne razdalje Zemlje od Sonca. Nihče ga še ni videl, zato je narisan. | 3,2 svetlobna leta | NASA Science: Oort Cloud facts (outer edge between 10,000 and 100,000 AU) |
| Stebri stvarjenjaStebri plina in prahu v meglici Orel, v katerih nastajajo nove zvezde. Velikost je njihova višina. | 5 svetlobnih let | NASA: Hubble studies the Pillars of Creation |
| Rakova meglicaRazširjajoči se ostanki zvezde, katere eksplozijo so kitajski astronomi zabeležili leta 1054. | 6 svetlobnih let | NASA Hubble Messier Catalog: Messier 1 |
| Keplerjeva supernovaOstanki zvezde, katere eksplozijo je leta 1604 opazoval Johannes Kepler. Posneti v rentgenski, vidni in infrardeči svetlobi. | 14 svetlobnih let | ESA/Hubble: Kepler’s Supernova Remnant (opo0429a, about 14 light-years wide) |
| Tychova supernovaOstanki zvezde, katere eksplozijo je leta 1572 opisal Tycho Brahe. Posneti v rentgenski svetlobi s teleskopom Chandra. | 20 svetlobnih let | NASA Astronomy Picture of the Day: X-rays from Tycho’s Supernova Remnant (nearly 20 light-years across) |
| Messier 2Kroglasta kopica z več kot 150.000 zvezdami, ena največjih te vrste. Narisana kot roj zvezd, ni fotografija. | 150 svetlobnih let | NASA Hubble Messier Catalog: Messier 2 |
| Segue 2Drobna galaksija, ki kroži okoli Rimske ceste, s svetlobo le približno 900 Sonc: leta 2013 najmanj masivna znana galaksija. Prikazana je velikost krogle, ki vsebuje polovico njene svetlobe. Narisana, ni fotografija. | 300 svetlobnih let | Kirby et al. (2013), ApJ 770, 16 (half-light radius 46 pc) |
| Meglica TarantelaNajvečje in najsvetlejše območje nastajanja zvezd v Lokalni skupini, v Velikem Magellanovem oblaku. Velikost je širina slike teleskopa Webb. | 340 svetlobnih let | NASA: A cosmic tarantula, caught by NASA’s Webb (the mosaic is 340 light-years across) |
| Barnardova galaksijaMajhna nepravilna galaksija v Krajevni skupini, oddaljena 1,6 milijona svetlobnih let. | 7000 svetlobnih let | NASA/JPL-Caltech: Barnard’s Galaxy from WISE (about 7,000 light-years across) |
| Messier 32Majhna eliptična galaksija, ki kroži okoli Andromedine galaksije. Narisana kot sij, ni fotografija. | 8000 svetlobnih let | SEDS Messier Database: Messier 32 |
| Galaksija SombreroGalaksija, ki jo vidimo skoraj z roba, s svetlo osrednjo izboklino in temnim pasom prahu, oddaljena 28 milijonov svetlobnih let. | 50.000 svetlobnih let | NASA Goddard Scientific Visualization Studio: the Sombrero Galaxy from Hubble |
| Galaksija OgnjemetSpiralna galaksija, ki jo vidimo od zgoraj, imenovana po številnih supernovah, ki so jih opazili v njej. | 50.000 svetlobnih let | NASA Hubble Caldwell catalog: Caldwell 12 (about 50,000 light-years across) |
| Galaksija VrtinecSpiralna galaksija z dvema velikima krakoma, oddaljena 30 milijonov svetlobnih let. | 60.000 svetlobnih let | NASA Hubble: The Whirlpool Galaxy |
| Rimska cestaNaša galaksija z vsaj 100 milijardami zvezd. Od zunaj je ni fotografiral še nihče: slika je Nasina ilustracija. | 100.000 svetlobnih let | NASA: Beyond Our Solar System poster |
| Hoagov objektRedka obročasta galaksija: obroč mladih modrih zvezd okoli rumenega jedra starih zvezd, oddaljena 600 milijonov svetlobnih let. | 120.000 svetlobnih let | NASA Hubble: Ring of hot blue stars pinwheels around yellow nucleus of Hoag’s Object galaxy (the ring’s outer edge about 120,000 light-years across, 600 million light-years away) |
| Galaksija KoloObročasta galaksija, ki jo je oblikoval trk z manjšo galaksijo, oddaljena približno 500 milijonov svetlobnih let. Posnel jo je teleskop Webb. | 150.000 svetlobnih let | NASA Hubble: The Cartwheel Galaxy, a starry ring world born in a head-on collision (the ring is 150,000 light-years across) |
| Andromedina galaksijaNajbližja velika galaksija, oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let, eno najbolj oddaljenih teles, ki jih vidimo brez teleskopa. | 220.000 svetlobnih let | NASA Goddard Scientific Visualization Studio: Swift’s view of the Andromeda Galaxy |
| IC 1101Največja znana galaksija, velikanska eliptična galaksija v središču jate galaksij Abell 2029. Narisana kot sij, ni fotografija. | 1,7 milijonov svetlobnih let | Marrero-de la Rosa et al. (2026), accepted in Astronomy & Astrophysics (diameter about 520 kpc) |
| Krajevna skupinaDružina več kot 30 galaksij, ki ji pripada naša. Rimska cesta in Andromeda sta narisani v merilu, 2,5 milijona svetlobnih let narazen. | 10 milijonov svetlobnih let | NASA Imagine the Universe: The Local Group |
| Superjata v DeviciSuperjata okoli jate galaksij v Devici, vključno z našo Krajevno skupino; danes vemo, da je del Laniakee. Narisana, ni zemljevid. | 100 milijonov svetlobnih let | NASA Imagine the Universe: The Local Supercluster (roughly 100 million light-years across); Tully et al. (2014), Nature 513, 71 (part of Laniakea) |
| Superjata LaniakeaSuperjata galaksij, ki vključuje našo. Njene galaksije se gibljejo proti območju, imenovanemu Veliki atraktor, Rimska cesta pa leži blizu njenega roba. Ime v havajščini pomeni „neizmerno nebo“. Narisana, ne fotografirana. | 520 milijonov svetlobnih let | Tully et al. (2014), Nature 513, 71–73 |
| Huge-LQGHuge Large Quasar Group: 73 kvazarjev v mladem vesolju, ki se zdi, da tvorijo eno samo strukturo. Prikazana je njena največja razsežnost; ali je res ena sama struktura, je še predmet razprav. Narisana, ni zemljevid. | 4 milijard svetlobnih let | Clowes et al. (2013), MNRAS 429, 2910 (longest dimension about 1,240 Mpc) |
| Opazljivo vesoljeVse, od česar je svetloba od velikega poka že utegnila priti do nas. Slika ni pogled od zunaj: je polovica Nasinega zemljevida WMAP najstarejše svetlobe, ki jo lahko vidimo, prasevanja, narisana kot disk. | 92 milijard svetlobnih let | Davis and Lineweaver (2004), PASA 21, 97–109 |
Velikosti so premeri, razen pri Stebrih stvarjenja (njihova višina). Meglice, galaksije in večje strukture nimajo ostrega roba, zato so njihove velikosti zaokrožene. Viri podatkov
Pogosta vprašanja
Kako veliko je vesolje?
Opazljivo vesolje meri približno 92 milijard svetlobnih let v premeru. To je del vesolja, katerega svetloba je od velikega poka imela čas priti do nas. Vesolje kot celota je lahko veliko večje ali pa sploh nima roba.
Kako velika je Rimska cesta?
Disk naše galaksije meri približno 100.000 svetlobnih let, Sonce pa je ena od njenih najmanj 100 milijard zvezd.
Katera je največja struktura na tem potovanju?
Huge-LQG, približno 4 milijard svetlobnih let, če gre za eno samo strukturo, kar je še sporno. Večje je le opazljivo vesolje samo.