Fotografija: NASA/JPL-Caltech

Kje je Venera nocoj?

Venera je drugi planet od Sonca in skoraj tako velika kot Zemlja, ovita v goste oblake žveplove kisline, ki odbijejo večino sončne svetlobe. Zato je najsvetlejši planet na našem nebu, večernica ali danica.

Venera osvetljenost 5 % · Virgo · mag −4,4 Fotografija: NASA/JPL-Caltech
Najvišje13:4023°
Zaide18:10
Vzide09:0414. oktober
Najboljši čas za opazovanje Nocoj ni ugodnih pogojev za opazovanje.
Oddaljenost od Zemlje43,6 milijona km
Navidezna velikost57,3″

Prav zdaj

SmerZJZ (244°)
Višina nad obzorjem−3,9° (pod obzorjem)
Oddaljenost od Zemlje43,6 milijona km
Oddaljenost od Sonca108,5 milijona km
Navidezna velikost57,3″
Osvetljenost5%
Svetlost (magnituda)−4,4
OzvezdjeVirgo

Pokaži na nebu

Nalaganje 3D-pogleda ...

18:35tor., 13. okt.

Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.

Venera v 3D

Venera: telo, kot ga v tem trenutku osvetljuje Sonce, gledano iz smeri Zemlje, zato se njegova mena ujema s pogledom skozi teleskop. Povlecite, da ga zavrtite. Drsnik za čas premika osvetlitev in vrtenje.

Nalaganje 3D-pogleda ...

18:35tor., 13. okt.

Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.

Kje med zvezdami je Venera

Dve iskalni karti za danes: široko polje, da najdete pravi del neba, in ožje polje s šibkejšimi zvezdami. Sever je zgoraj, vzhod levo, kot je nebo videti s prostim očesom. Pikčasta črta kaže pot v prihodnjih tednih, ena pika na teden.

CorvusLibraM83M68M1048. dec.VeneraSV
Polje 50°, zvezde do magnitude 5, 13. oktober 2026.
VeneraSV
Polje 15°, zvezde do magnitude 8, 13. oktober 2026.

Zvezde: HYG Database. Like ozvezdij: Stellarium. Objekti globokega neba: OpenNGC (Messierjevi objekti so označeni z M).

Vidnost v naslednjih 12 mesecih

Kot med telesom Venera in Soncem na 15. dan vsakega meseca. Dlje kot je od Sonca, temnejše je nebo okoli njega. Barva pove, ali je na večernem ali jutranjem nebu.

0°45°90°135°180°16° · −4,3 magokt.30° · −4,8 magnov.45° · −4,8 magdec.47° · −4,5 magjan.43° · −4,2 magfeb.38° · −4,0 magmar.31° · −3,9 magapr.24° · −3,8 magmaj16° · −3,8 magjun.8° · −3,9 magjul.2° · −4,0 magavg.9° · −3,9 magsep.

Večerno nebo Jutranje nebo

Efemeride za naslednjih 15 dni

Položaj vsak dan ob 0:00 UTC, gledano iz Zemljinega središča (navidezne koordinate datuma), izračunano z Astronomy Engine.

Datum (UTC)RektascenzijaDeklinacijaMagnitudaNavidezna velikostRazdaljaOd SoncaOzvezdje
13. okt. 202614h 06m 36s−20° 51′ 16″−4,4156,9″0,2935 a. e.18,5°Virgo
14. okt. 202614h 05m 04s−20° 41′ 49″−4,3757,5″0,2903 a. e.17,3°Virgo
15. okt. 202614h 03m 25s−20° 30′ 55″−4,3258,1″0,2874 a. e.16,0°Virgo
16. okt. 202614h 01m 39s−20° 18′ 34″−4,2758,6″0,2847 a. e.14,7°Virgo
17. okt. 202613h 59m 48s−20° 04′ 47″−4,2259,1″0,2822 a. e.13,4°Virgo
18. okt. 202613h 57m 52s−19° 49′ 37″−4,1759,6″0,2801 a. e.12,1°Virgo
19. okt. 202613h 55m 52s−19° 33′ 06″−4,1860,0″0,2782 a. e.10,9°Virgo
20. okt. 202613h 53m 48s−19° 15′ 18″−4,2160,3″0,2766 a. e.9,7°Virgo
21. okt. 202613h 51m 42s−18° 56′ 18″−4,2460,6″0,2752 a. e.8,6°Virgo
22. okt. 202613h 49m 34s−18° 36′ 10″−4,2660,9″0,2742 a. e.7,7°Virgo
23. okt. 202613h 47m 26s−18° 15′ 01″−4,2761,0″0,2734 a. e.7,0°Virgo
24. okt. 202613h 45m 17s−17° 52′ 56″−4,2861,1″0,2730 a. e.6,5°Virgo
25. okt. 202613h 43m 10s−17° 30′ 05″−4,2961,2″0,2728 a. e.6,5°Virgo
26. okt. 202613h 41m 05s−17° 06′ 34″−4,2861,1″0,2729 a. e.6,9°Virgo
27. okt. 202613h 39m 03s−16° 42′ 32″−4,2761,1″0,2734 a. e.7,5°Virgo

Oddaljenost od Zemlje

Oddaljenost od Zemlje v preteklem in prihodnjem letu. Najmanjša razdalja v tem obdobju: 25. oktober 2026, 40,8 milijona km.

050100150200250300nov.jan. 2026mar.majjul.sep.nov.jan. 2027mar.majjul.sep.Danes

Milijoni kilometrov, vzorčeno vsake tri dni.

Svetlost

Vizualna magnituda v istih dveh letih. Višje na grafu pomeni svetlejše.

−5,0−4,5−4,0−3,5nov.jan. 2026mar.majjul.sep.nov.jan. 2027mar.majjul.sep.Danes

Kmalu

Podatki

Premer12.104 km
Ekvatorski polmer6052 km
Polarni polmer6052 km
Masa4,870 × 10²⁴ kg
Gostota5243 kg/m³
Težni pospešek na površju8,9 m/s²
Ubežna hitrost10,4 km/s
Dolžina dneva2802 h
Rotacijska doba−5833 h
Obhodna doba224,7 dni
Najbližje Soncu107,5 milijona km
Najdlje od Sonca108,9 milijona km
Orbitalna hitrost35 km/s
Naklon tira3,4°
Ekscentričnost tira0,007
Nagib osi177,4°
Povprečna temperatura464 °C
Tlak na površju92 bar
Geometrijski albedo0,689
Znane lune0
ObročiNe
Globalno magnetno poljeNe

Število lun: NASA, stran posodobljena 28. september 2026

Vir: Nasin planetarni podatkovni list (12. okt. 2026). Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov

Primerjava težnosti: Venera in Zemlja

Padec, skok in met drug ob drugem: Venera na eni strani, Zemlja ali drug svet na drugi. Izberite svet za primerjavo ali odprite celotno orodje. Odpri orodje za težnost

Zemlja: težni pospešek je 9,8 m/s², 1,10-krat toliko kot na svetu Venera.

Primerjaj svet Venera s svetom
Poskus
10 m

Nalaganje 3D-pogleda ...

0,00 s · 0,00 m0,00 s · 0,00 m
VeneraZemlja
Težni pospešek na površju8,9 m/s²9,8 m/s² (1,10 ×)
Čas padanja1,50 s1,43 s

Zemlja: z maso 70 kg bi tam tehtali toliko kot 70,0 kg na Zemlji, kar je sila 686 N.

Vrednosti težnosti so Nasine, izmerjene na ekvatorju in z upoštevanim vplivom vrtenja telesa. Gibanje je prikazano brez zraka: na Zemlji bi se prava žoga nekoliko upočasnila, v veliko gostejšem ozračju Venere pa precej.

Najnovejši Nasini posnetki: Venera

Najnovejši posnetki tega telesa v Nasinem arhivu Photojournal, posodobljeno vsak dan. Odprite posnetek za Nasin celoten opis in izvirno datoteko.

Nasine novice: Venera

Naslovi iz Nasinih virov novic (v angleščini), posodobljeno vsak dan, zadnje preverjanje 13. oktober 2026.

Odkritja in raziskovanje

Ključni trenutki v raziskovanju telesa Venera, vsak s povezavo na vir.

  1. 14. december 1962NASA-in Mariner 2 preleti Venero, kot prva sonda, ki je obiskala kak drug planet. Vir
  2. 1967Sovjetska Venera 4, izstreljena 12. junija 1967, postane prva uspešna sonda v Venerinem ozračju. Vir
  3. 1970Sovjetska Venera 7, izstreljena 17. avgusta 1970, postane prvi uspešni pristajalnik na Veneri. Vir
  4. 22. oktober 1975Pristajalnik Venera 9 pristane in pošlje eno prvih fotografij s površja drugega planeta. Vir · Nedavne Nasine fotografije
  5. 4. december 1978NASA-in Pioneer Venus Orbiter vstopi v orbito okoli Venere. Vir
  6. 10. avgust 1990Magellan vstopi v orbito okoli Venere; z radarjem je pozneje posnel vse njeno površje. Vir · Nedavne Nasine fotografije
  7. 11. april 2006ESA-in Venus Express prispe k Veneri in postane prva evropska sonda v orbiti okoli nje. Vir
  8. 2011Znanstveniki s podatki sonde Venus Express odkrijejo plast ozona v zgornjem Venerinem ozračju. Vir
  9. 7. december 2015Japonska sonda Akatsuki vstopi v orbito okoli Venere, potem ko ji prvi poskus leta 2010 ni uspel. Vir
  10. 9. februar 2022NASA objavi prve posnetke Venerinega površja v vidni svetlobi iz vesolja, ki jih je posnela Parker Solar Probe. Vir · Nedavne Nasine fotografije

Preverjeno s povezanimi stranmi NASA, ESA in NOAA dne 10. oktober 2026.

Kako uporabljati to stran

Zgoraj izberite kraj in noč: privzeto nocojšnjo ali enega od datumov pod njim. Ploščice pokažejo, kdaj Venera vzide, je najvišje in zaide, ter številke, ki za tisto noč štejejo. Spodaj najdete, kje je trenutno, nebo v 3D z označenim telesom Venera, iskalne karte, leto, ki prihaja, in podatke.

Kaj pomenijo številke

Vzhod in zahod
Ko se zgornji rob diska dotakne ravnega obzorja, vključno z lomom svetlobe v zraku, kot v almanahih. Čas na drug dan ima zraven datum.
Najvišje
Ko telo prečka poldnevnik, točno na jugu ali severu, in njegova višina nad obzorjem v tistem trenutku.
Smer in višina
Stran neba in azimut, štet od severa proti vzhodu, ter kot nad obzorjem. Pest na iztegnjeni roki pokrije približno 10°.
Razdalja in navidezna velikost
Kako daleč od središča Zemlje je telo v tistem trenutku in kako široko je videti na nebu, v ločnih minutah (′) ali sekundah (″).
Magnituda
Sij: manjše kot je število, svetlejši je objekt. Okoli 6 je najšibkejše, kar oko vidi pod temnim nebom.

Kako natančno je

Položaji in časi so izračunani z Astronomy Engine. V naših preizkusih se položaji ujemajo s Horizons agencije NASA/JPL na ločno minuto natančno, vzhodi in zahodi Sonca in Lune pa na dve minuti. Časi veljajo za ravno obzorje v vašem kraju, zato hribi in stavbe spremenijo, kdaj telo zares vidite vzhajati ali zahajati. Metodologija

Pogosta vprašanja

Zakaj se časi iz noči v noč spreminjajo?

Zemlja se zavrti enkrat na dan, hkrati pa se telo premakne po svoji poti, zato vzide in zaide vsak dan ob malo drugačnem času. Luna je najhitrejša in vzide vsak dan približno 50 minut pozneje.

Zakaj ima čas zraven drug datum?

Stran sledi noči, ki se začne zvečer izbranega datuma. Vzhod, najvišja točka ali zahod po polnoči spada k naslednjemu datumu, zato ima zraven ta datum.

Ali časi upoštevajo hribe in stavbe?

Ne. Veljajo za ravno obzorje. Hribi, drevesa in stavbe povzročijo, da telo vzide pozneje in zaide prej, kot kaže stran.

Kako najdem telo na nebu?

Uporabite smer in višino ob najboljšem času, nato iskalne karte niže na strani, da ga najdete med zvezdami. Nebo v 3D ga pokaže iz vašega kraja ob kateri koli uri noči.

Sorodni vodniki