Kje je Venera nocoj?
Venera je drugi planet od Sonca in skoraj tako velika kot Zemlja, ovita v goste oblake žveplove kisline, ki odbijejo večino sončne svetlobe. Zato je najsvetlejši planet na našem nebu, večernica ali danica.
Prav zdaj
| Smer | ZJZ (244°) |
|---|---|
| Višina nad obzorjem | −3,9° (pod obzorjem) |
| Oddaljenost od Zemlje | 43,6 milijona km |
| Oddaljenost od Sonca | 108,5 milijona km |
| Navidezna velikost | 57,3″ |
| Osvetljenost | 5% |
| Svetlost (magnituda) | −4,4 |
| Ozvezdje | Virgo |
Pokaži na nebu
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Venera v 3D
Venera: telo, kot ga v tem trenutku osvetljuje Sonce, gledano iz smeri Zemlje, zato se njegova mena ujema s pogledom skozi teleskop. Povlecite, da ga zavrtite. Drsnik za čas premika osvetlitev in vrtenje.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Kje med zvezdami je Venera
Dve iskalni karti za danes: široko polje, da najdete pravi del neba, in ožje polje s šibkejšimi zvezdami. Sever je zgoraj, vzhod levo, kot je nebo videti s prostim očesom. Pikčasta črta kaže pot v prihodnjih tednih, ena pika na teden.
Zvezde: HYG Database. Like ozvezdij: Stellarium. Objekti globokega neba: OpenNGC (Messierjevi objekti so označeni z M).
Vidnost v naslednjih 12 mesecih
Kot med telesom Venera in Soncem na 15. dan vsakega meseca. Dlje kot je od Sonca, temnejše je nebo okoli njega. Barva pove, ali je na večernem ali jutranjem nebu.
Večerno nebo Jutranje nebo
Efemeride za naslednjih 15 dni
Položaj vsak dan ob 0:00 UTC, gledano iz Zemljinega središča (navidezne koordinate datuma), izračunano z Astronomy Engine.
| Datum (UTC) | Rektascenzija | Deklinacija | Magnituda | Navidezna velikost | Razdalja | Od Sonca | Ozvezdje |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 13. okt. 2026 | 14h 06m 36s | −20° 51′ 16″ | −4,41 | 56,9″ | 0,2935 a. e. | 18,5° | Virgo |
| 14. okt. 2026 | 14h 05m 04s | −20° 41′ 49″ | −4,37 | 57,5″ | 0,2903 a. e. | 17,3° | Virgo |
| 15. okt. 2026 | 14h 03m 25s | −20° 30′ 55″ | −4,32 | 58,1″ | 0,2874 a. e. | 16,0° | Virgo |
| 16. okt. 2026 | 14h 01m 39s | −20° 18′ 34″ | −4,27 | 58,6″ | 0,2847 a. e. | 14,7° | Virgo |
| 17. okt. 2026 | 13h 59m 48s | −20° 04′ 47″ | −4,22 | 59,1″ | 0,2822 a. e. | 13,4° | Virgo |
| 18. okt. 2026 | 13h 57m 52s | −19° 49′ 37″ | −4,17 | 59,6″ | 0,2801 a. e. | 12,1° | Virgo |
| 19. okt. 2026 | 13h 55m 52s | −19° 33′ 06″ | −4,18 | 60,0″ | 0,2782 a. e. | 10,9° | Virgo |
| 20. okt. 2026 | 13h 53m 48s | −19° 15′ 18″ | −4,21 | 60,3″ | 0,2766 a. e. | 9,7° | Virgo |
| 21. okt. 2026 | 13h 51m 42s | −18° 56′ 18″ | −4,24 | 60,6″ | 0,2752 a. e. | 8,6° | Virgo |
| 22. okt. 2026 | 13h 49m 34s | −18° 36′ 10″ | −4,26 | 60,9″ | 0,2742 a. e. | 7,7° | Virgo |
| 23. okt. 2026 | 13h 47m 26s | −18° 15′ 01″ | −4,27 | 61,0″ | 0,2734 a. e. | 7,0° | Virgo |
| 24. okt. 2026 | 13h 45m 17s | −17° 52′ 56″ | −4,28 | 61,1″ | 0,2730 a. e. | 6,5° | Virgo |
| 25. okt. 2026 | 13h 43m 10s | −17° 30′ 05″ | −4,29 | 61,2″ | 0,2728 a. e. | 6,5° | Virgo |
| 26. okt. 2026 | 13h 41m 05s | −17° 06′ 34″ | −4,28 | 61,1″ | 0,2729 a. e. | 6,9° | Virgo |
| 27. okt. 2026 | 13h 39m 03s | −16° 42′ 32″ | −4,27 | 61,1″ | 0,2734 a. e. | 7,5° | Virgo |
Oddaljenost od Zemlje
Oddaljenost od Zemlje v preteklem in prihodnjem letu. Najmanjša razdalja v tem obdobju: 25. oktober 2026, 40,8 milijona km.
Milijoni kilometrov, vzorčeno vsake tri dni.
Svetlost
Vizualna magnituda v istih dveh letih. Višje na grafu pomeni svetlejše.
Kmalu
- Luna in Venera skupaj na nebu
- Venera in Spica v konjunkciji
- Venera v največji elongaciji (jutranje nebo)
- Luna in Venera skupaj na nebu
- Luna in Venera skupaj na nebu
- Venera in Saturn v konjunkciji
- Merkur in Venera v konjunkciji
- Venera in Mars v konjunkciji
Podatki
| Premer | 12.104 km |
|---|---|
| Ekvatorski polmer | 6052 km |
| Polarni polmer | 6052 km |
| Masa | 4,870 × 10²⁴ kg |
| Gostota | 5243 kg/m³ |
| Težni pospešek na površju | 8,9 m/s² |
| Ubežna hitrost | 10,4 km/s |
| Dolžina dneva | 2802 h |
| Rotacijska doba | −5833 h |
| Obhodna doba | 224,7 dni |
| Najbližje Soncu | 107,5 milijona km |
| Najdlje od Sonca | 108,9 milijona km |
| Orbitalna hitrost | 35 km/s |
| Naklon tira | 3,4° |
| Ekscentričnost tira | 0,007 |
| Nagib osi | 177,4° |
| Povprečna temperatura | 464 °C |
| Tlak na površju | 92 bar |
| Geometrijski albedo | 0,689 |
| Znane lune | 0 |
| Obroči | Ne |
| Globalno magnetno polje | Ne |
Število lun: NASA, stran posodobljena 28. september 2026
Vir: Nasin planetarni podatkovni list (12. okt. 2026). Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Primerjava težnosti: Venera in Zemlja
Padec, skok in met drug ob drugem: Venera na eni strani, Zemlja ali drug svet na drugi. Izberite svet za primerjavo ali odprite celotno orodje. Odpri orodje za težnost
Zemlja: težni pospešek je 9,8 m/s², 1,10-krat toliko kot na svetu Venera.
Nalaganje 3D-pogleda ...
| Venera | Zemlja | |
|---|---|---|
| Težni pospešek na površju | 8,9 m/s² | 9,8 m/s² (1,10 ×) |
| Čas padanja | 1,50 s | 1,43 s |
Zemlja: z maso 70 kg bi tam tehtali toliko kot 70,0 kg na Zemlji, kar je sila 686 N.
Vrednosti težnosti so Nasine, izmerjene na ekvatorju in z upoštevanim vplivom vrtenja telesa. Gibanje je prikazano brez zraka: na Zemlji bi se prava žoga nekoliko upočasnila, v veliko gostejšem ozračju Venere pa precej.
Najnovejši Nasini posnetki: Venera
Najnovejši posnetki tega telesa v Nasinem arhivu Photojournal, posodobljeno vsak dan. Odprite posnetek za Nasin celoten opis in izvirno datoteko.

Venus from Mariner 10 · 8. jun. 2020 · PIA23791 · Fotografija: NASA/JPL-Caltech 
NASA’s ACRIMSAT Observes Venus Transit · 15. jun. 2012 · PIA15820 · Fotografija: NASA/JPL-Caltech 
Surface Warmth on a Venus Volcano · 8. apr. 2010 · PIA13001 · Fotografija: NASA/JPL-Caltech/ESA 
A View of Venus while Searching for Vulcanoids · 2. feb. 2010 · PIA12443 · Fotografija: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Carnegie Institution of Washington 
MESSENGER Bids Farewell to Venus · 5. jun. 2007 · PIA10125 · Fotografija: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Carnegie Institution of Washington 
Approaching Venus Image #2 · 5. jun. 2007 · Fotografija: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Carnegie Institution of Washington
Nasine novice: Venera
- NASA’s Magellan Mission Reveals Possible Tectonic Activity on Venus
- NASA Installs Heat Shield on First Private Spacecraft Bound for Venus
- Venus Blows Off Some Steam
- Leader of NASA’s VERITAS Mission Honored With AGU’s Whipple Award
Naslovi iz Nasinih virov novic (v angleščini), posodobljeno vsak dan, zadnje preverjanje 13. oktober 2026.
Odkritja in raziskovanje
Ključni trenutki v raziskovanju telesa Venera, vsak s povezavo na vir.
- 14. december 1962NASA-in Mariner 2 preleti Venero, kot prva sonda, ki je obiskala kak drug planet. Vir
- 1967Sovjetska Venera 4, izstreljena 12. junija 1967, postane prva uspešna sonda v Venerinem ozračju. Vir
- 1970Sovjetska Venera 7, izstreljena 17. avgusta 1970, postane prvi uspešni pristajalnik na Veneri. Vir
- 22. oktober 1975Pristajalnik Venera 9 pristane in pošlje eno prvih fotografij s površja drugega planeta. Vir · Nedavne Nasine fotografije
- 4. december 1978NASA-in Pioneer Venus Orbiter vstopi v orbito okoli Venere. Vir
- 10. avgust 1990Magellan vstopi v orbito okoli Venere; z radarjem je pozneje posnel vse njeno površje. Vir · Nedavne Nasine fotografije
- 11. april 2006ESA-in Venus Express prispe k Veneri in postane prva evropska sonda v orbiti okoli nje. Vir
- 2011Znanstveniki s podatki sonde Venus Express odkrijejo plast ozona v zgornjem Venerinem ozračju. Vir
- 7. december 2015Japonska sonda Akatsuki vstopi v orbito okoli Venere, potem ko ji prvi poskus leta 2010 ni uspel. Vir
- 9. februar 2022NASA objavi prve posnetke Venerinega površja v vidni svetlobi iz vesolja, ki jih je posnela Parker Solar Probe. Vir · Nedavne Nasine fotografije
Preverjeno s povezanimi stranmi NASA, ESA in NOAA dne 10. oktober 2026.
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč: privzeto nocojšnjo ali enega od datumov pod njim. Ploščice pokažejo, kdaj Venera vzide, je najvišje in zaide, ter številke, ki za tisto noč štejejo. Spodaj najdete, kje je trenutno, nebo v 3D z označenim telesom Venera, iskalne karte, leto, ki prihaja, in podatke.
Kaj pomenijo številke
- Vzhod in zahod
- Ko se zgornji rob diska dotakne ravnega obzorja, vključno z lomom svetlobe v zraku, kot v almanahih. Čas na drug dan ima zraven datum.
- Najvišje
- Ko telo prečka poldnevnik, točno na jugu ali severu, in njegova višina nad obzorjem v tistem trenutku.
- Smer in višina
- Stran neba in azimut, štet od severa proti vzhodu, ter kot nad obzorjem. Pest na iztegnjeni roki pokrije približno 10°.
- Razdalja in navidezna velikost
- Kako daleč od središča Zemlje je telo v tistem trenutku in kako široko je videti na nebu, v ločnih minutah (′) ali sekundah (″).
- Magnituda
- Sij: manjše kot je število, svetlejši je objekt. Okoli 6 je najšibkejše, kar oko vidi pod temnim nebom.
Kako natančno je
Položaji in časi so izračunani z Astronomy Engine. V naših preizkusih se položaji ujemajo s Horizons agencije NASA/JPL na ločno minuto natančno, vzhodi in zahodi Sonca in Lune pa na dve minuti. Časi veljajo za ravno obzorje v vašem kraju, zato hribi in stavbe spremenijo, kdaj telo zares vidite vzhajati ali zahajati. Metodologija
Pogosta vprašanja
Zakaj se časi iz noči v noč spreminjajo?
Zemlja se zavrti enkrat na dan, hkrati pa se telo premakne po svoji poti, zato vzide in zaide vsak dan ob malo drugačnem času. Luna je najhitrejša in vzide vsak dan približno 50 minut pozneje.
Zakaj ima čas zraven drug datum?
Stran sledi noči, ki se začne zvečer izbranega datuma. Vzhod, najvišja točka ali zahod po polnoči spada k naslednjemu datumu, zato ima zraven ta datum.
Ali časi upoštevajo hribe in stavbe?
Ne. Veljajo za ravno obzorje. Hribi, drevesa in stavbe povzročijo, da telo vzide pozneje in zaide prej, kot kaže stran.
Kako najdem telo na nebu?
Uporabite smer in višino ob najboljšem času, nato iskalne karte niže na strani, da ga najdete med zvezdami. Nebo v 3D ga pokaže iz vašega kraja ob kateri koli uri noči.
Sorodni vodniki
- Kako najti planete na nočnem nebuPet planetov je s prostim očesom lahko videti. Tukaj je, kam pogledati, kdaj in kako jih prepoznati.
- Opozicija, konjunkcija in elongacija razloženeTrije izrazi iz koledarja planetov in kaj pomenijo za to, kdaj lahko vidite posamezni planet.
- Magnituda: kako merimo svetlost zvezdManjše število pomeni svetlejše, pet magnitud pa je faktor 100.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.
