Ozvezdje, Leteča riba
Volans
Leteča riba tropskih morij, ki so jo nizozemski pomorščaki postavili na južno nebo. Prikazana je, kako beži pred Doradom, ribo, ki jo v resnici lovi.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Volans nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Volans nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Volans. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Leteča riba je eden od dvanajstih likov, ki so nastali iz opazovanj nizozemskih pomorščakov Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana konec 16. stoletja. Prikazuje resnično tropsko ribo, ki skoči iz vode in jadra na plavutih, podobnih krilom. Mornarji so te ribe včasih našli na krovu in jih pojedli. Na nebu jo preganja Dorado, riba, ki v resničnem oceanu lovi leteče ribe. Z njo niso povezane nobene legende.
Petrus Plancius jo je prvič prikazal na svojem globusu iz leta 1598 pod nizozemskim imenom Vliegendenvis. Johann Bayer jo je leta 1603 imenoval Piscis Volans, leteča riba, in to ime so uporabljali do 19. stoletja. Leta 1844 je John Herschel predlagal skrajšavo Volans. Francis Baily je kratko obliko sprejel leta 1845 in to ime je obdržala vse do danes.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| β Vol | β Vol | 3,77 | 108 svetlobnih let |
| γ2 Vol | γ2 Vol | 3,78 | 140 svetlobnih let |
| ζ Vol | ζ Vol | 3,93 | 141 svetlobnih let |
| δ Vol | δ Vol | 3,97 | 738 svetlobnih let |
| α Vol | α Vol | 4,00 | 125 svetlobnih let |
| ε Vol | ε Vol | 4,35 | 562 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 141 kvadratnih stopinj (76 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Vol |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot Vliegendenvis na nebesnem globusu Petrusa Planciusa iz leta 1598, po opazovanjih Keyserja in de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 6 |
| Središče (J2000) | 8,0 h, −69° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.