Ozvezdje, Mali medved
Ursa Minor
Mali medved, imenovan tudi Mali voz. Polaris, severnica, sedi na konici njegovega repa.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Ursa Minor nikoli ne zaide: kroži okoli nebesnega pola in je najvišje ob 14:51 dne 13. oktober 2026, 58° nad obzorjem v smeri S.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Ursa Minor. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grki so pravili, da je Malega medveda prvi poimenoval Tales iz Mileta v 6. stoletju pr. n. št. Pesnik Kalimah je zapisal, da je Tales „izmeril drobne zvezde Voza, po katerih plujejo Feničani“. Homer ga nikjer ne omenja. Arat je zapisal, da je sicer manjši in šibkejši od Velikega medveda, a leži bližje polu in je zato boljši kažipot proti severu. Imenoval ga je Kynosoura, „pasji rep“, iz česar je angleščina dobila besedo cynosure, vodilna zvezda. Po eni grški zgodbi sta medveda nimfi, ki sta na Kreti dojili malega Zevsa, Mali medved pa je Ida.
Polaris ni bila vedno severnica. V Ptolemajevem času blizu pola ni bilo nobene svetle zvezde. Precesija je pol počasi pomaknila proti njej in ime „stella polaris“ se je v tisku prvič pojavilo leta 1492. Zvezdi na koncu zajemalke, Kochab in Pherkad, imenujejo Varuha pola. Arabski astronomi so v njiju videli dve teleti.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Polaris | α UMi | 1,97 | 433 svetlobnih let |
| Kochab | β UMi | 2,07 | 131 svetlobnih let |
| Pherkad | γ UMi | 3,00 | 487 svetlobnih let |
| ε UMi | ε UMi | 4,21 | 304 svetlobnih let |
| 5 UMi | 5 UMi | 4,25 | 359 svetlobnih let |
| ζ UMi | ζ UMi | 4,29 | 369 svetlobnih let |
| Yildun | δ UMi | 4,35 | 172 svetlobnih let |
| HIP 73199 | HIP 73199 | 4,63 | 459 svetlobnih let |
| 4 UMi | 4 UMi | 4,80 | 457 svetlobnih let |
| η UMi | η UMi | 4,95 | 97 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 255 kvadratnih stopinj (56 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | UMi |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 kot Arktos Mikra, Mali medved |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 11 |
| Središče (J2000) | 15,3 h, 78° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.