Ozvezdje, Sekstant
Sextans
Šibek lik južno od Leva, ki časti sekstant, s katerim je Johannes Hevelius meril lege zvezd. Instrument je bil izgubljen, ko je leta 1679 zgorela njegova hiša.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Sextans vzide ob 03:57, najvišje je ob 09:48 (41° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 15:43.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Sextans. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Johannes Hevelius je ta lik ustvaril kot Sextans Uraniae, sekstant Uranije, muze astronomije. Spominja na instrument, s katerim je meril lege zvezd. Leta 1679 ga je požar na njegovem domu v Danzigu, današnjem Gdansku, uničil skupaj z drugimi instrumenti. V eni od prejšnjih knjig je Hevelius objavil bakrorez, ki kaže njega samega pri delu s sekstantom na strešnem observatoriju. Ozvezdje je navedel v svojem katalogu iz leta 1687, pojavilo pa se je v njegovem atlasu iz leta 1690.
Hevelius je vse življenje meril zvezde s prostim očesom in sekstantom, čeprav je za Luno in planete uporabljal teleskope. Morda je Sekstant oblikoval iz tako šibkih zvezd, da bi pokazal, kako oster vid ima, kot je storil z Risom. John Flamsteed je ime leta 1725 skrajšal v Sextans. Njegove zvezde so grške črke dobile šele leta 1879, od ameriškega astronoma Benjamina Goulda. Za njim ni nobenega mita.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Sex | α Sex | 4,48 | 283 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 312 kvadratnih stopinj (47 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Sex |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Uvedeno kot Sextans Uraniae v Heveliusovem zvezdnem katalogu iz leta 1687 in narisano v njegovem atlasu, izdanem leta 1690 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 1 |
| Središče (J2000) | 10,3 h, −3° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.