Ozvezdje, Pegaz
Pegasus
Krilati konj iz grškega mita, rojen iz Meduzinega telesa, na katerem je jezdil junak Belerofont. Njegovo telo je veliki Pegazov kvadrat.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Pegasus vzide ob 14:47, najvišje je ob 22:19 (64° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 05:51.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Pegasus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Ko je Perzej Meduzi odsekal glavo, je iz njenega telesa skočil krilati konj Pegaz. Njegovo ime je povezano z grško besedo za izvire. Na gori Helikon, domu Muz, je s kopitom udaril ob skalo in iz nje je privrel izvir, imenovan Hipokrena, „konjski studenec“. Pegaza pogosto imenujejo Perzejev konj, a v mitu je bil njegov jezdec Belerofont. Belerofont ga je ukrotil z zlato uzdo, ki jo je dobil od Atene, in na njem odletel ubit ogenj bruhajočo Himero. Pozneje je Belerofont poskušal prijezditi na Olimp in padel. Pegaz je letel naprej in Zevs ga je postavil med zvezde.
Grki od Arata do Ptolemaja so lik imenovali preprosto Hippos, konj. Na nebu je le sprednja polovica. Štiri zvezde tvorijo Pegazov kvadrat, a ena vogalna zvezda danes pripada Andromedi. Arabski astronomi so v kvadratu videli usnjeno vedro za vodnjak. Enif, na konjskem gobcu, izhaja iz arabske besede za „nos“, Markab pa iz besede za „ramo“.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Enif | ε Peg | 2,38 | 690 svetlobnih let |
| Scheat | β Peg | 2,44 | 196 svetlobnih let |
| Markab | α Peg | 2,49 | 133 svetlobnih let |
| Algenib | γ Peg | 2,83 | 392 svetlobnih let |
| Matar | η Peg | 2,93 | 214 svetlobnih let |
| Homam | ζ Peg | 3,41 | 204 svetlobnih let |
| Sadalbari | μ Peg | 3,51 | 106 svetlobnih let |
| Biham | θ Peg | 3,52 | 92 svetlobnih let |
| ι Peg | ι Peg | 3,77 | 38 svetlobnih let |
| λ Peg | λ Peg | 3,97 | 365 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 1120 kvadratnih stopinj (7 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Peg |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 kot Hippos, konj |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 31 |
| Središče (J2000) | 22,8 h, 20° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| M15 | Kroglasta kopica | 6,3 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.