Ozvezdje, Tehtnica
Libra
Tehtnica živalskega kroga, edini lik živalskega kroga, ki je predmet in ne bitje. Grki so v njegovih zvezdah videli klešče sosednjega škorpiona.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Libra vzide ob 10:01, najvišje je ob 14:58 (28° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 19:52.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Libra. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Za stare Grke je bil ta del neba Chelae, klešče Škorpiona. Zamisel o tehtnici se je uveljavila pri Rimljanih v 1. stoletju pr. n. št., čeprav nihče ne ve, kdo jo je uvedel. Ptolemaj ga je še vedno imenoval Klešče, čeprav rimski kip iz njegovega časa, Atlas Farnese, na svojem globusu že kaže tehtnico. Zamisel o tehtnici je še starejša. Okoli leta 1000 pr. n. št. so Babilonci te zvezde imenovali ZIB.BA.AN.NA, nebeška tehtnica. Takrat je bilo tu Sonce ob jesenskem enakonočju, ko sta dan in noč enako dolga.
Ko so jo začeli videti kot tehtnico, so jo povezali z Devico, ki so jo istovetili z boginjo pravičnosti. Najsvetlejši zvezdi še vedno nosita staro zamisel o kleščah. Zubenelgenubi izhaja iz arabščine za „južne klešče“, Zubeneschamali pa iz „severnih klešč“. Precesija je jesensko enakonočje medtem premaknila v Devico, a astronomi ga še vedno imenujejo „prva točka Tehtnice“.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Zubeneschamali | β Lib | 2,61 | 185 svetlobnih let |
| Zubenelgenubi | α2 Lib | 2,75 | 76 svetlobnih let |
| Brachium | σ Lib | 3,25 | 288 svetlobnih let |
| υ Lib | υ Lib | 3,60 | 224 svetlobnih let |
| τ Lib | τ Lib | 3,66 | 367 svetlobnih let |
| Zubenelhakrabi | γ Lib | 3,91 | 163 svetlobnih let |
| θ Lib | θ Lib | 4,13 | 169 svetlobnih let |
| 16 Lib | 16 Lib | 4,47 | 88 svetlobnih let |
| ι1 Lib | ι1 Lib | 4,54 | 380 svetlobnih let |
| 37 Lib | 37 Lib | 4,61 | 94 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 537 kvadratnih stopinj (29 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Lib |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 pod grškim imenom Chelae, Klešče |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 16 |
| Središče (J2000) | 15,4 h, −16° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC5897 | Kroglasta kopica | 8,5 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.