Ozvezdje, Ura
Horologium
Nihalna ura, eden od natančnih instrumentov, ki jih je Nicolas-Louis de Lacaille v petdesetih letih 18. stoletja postavil med južne zvezde.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Horologium nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Horologium nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Horologium. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Horologium nima mita. Nicolas-Louis de Lacaille ga je uvedel, potem ko je v letih 1751 in 1752 z rta Dobrega upanja kartiral južno nebo. Zapisal je, da prikazuje nihalno uro, ki odbija sekunde, take vrste, kot jo je uporabljal za merjenje časa svojih opazovanj. Na karti iz leta 1756 je bilo njeno francosko ime l’Horloge, narisal pa jo je s celotno številčnico in sekundnim kazalcem. Leži ob ozvezdju Reticulum, nitnem križu v okularju njegovega teleskopa, s katerim je skupaj z uro meril čas prehodov zvezd.
V drugi izdaji njegove karte leta 1763 je ime postalo Horologium. Lacaille je narisal preprosto uro vrste, ki jo je izumil Christiaan Huygens, z najsvetlejšo zvezdo na eni od pogonskih uteži. Pozneje je nemški astronom Johann Bode narisal izpopolnjeno nihalo, s to zvezdo kot utežjo nihala.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Hor | α Hor | 3,85 | 115 svetlobnih let |
| δ Hor | δ Hor | 4,93 | 179 svetlobnih let |
| β Hor | β Hor | 4,98 | 295 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 250 kvadratnih stopinj (58 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Hor |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na Lacaillovem planisferiju južnega neba, po njegovih opazovanjih z rta Dobrega upanja v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 3 |
| Središče (J2000) | 3,9 h, −50° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC1261 | Kroglasta kopica | 8,6 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.