Ozvezdje, Delfin
Delphinus
Delfin, majhna, lepo urejena skupina zvezd, ki skače ob Rimski cesti. Dve njegovi zvezdi skrivata ime palermskega astronoma, zapisano nazaj.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Delphinus vzide ob 13:08, najvišje je ob 20:13 (59° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 03:19.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Delphinus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grški mit pozna dve zgodbi o tem delfinu. Po prvi, ki jo pripoveduje Eratosten, se je morski bog Pozejdon želel poročiti z morsko nimfo Amfitrito, a mu je ta pobegnila. Delfin, ki ga je poslal kot glasnika, jo je našel in pripeljal nazaj, da je postala njegova žena, Pozejdon pa se mu je zahvalil z mestom med zvezdami. Po drugi je pesnik in glasbenik Arion plul domov v Grčijo, ko so se mornarji zarotili, da ga ubijejo zaradi njegovega bogastva. Zapel je še zadnjo pesem in skočil v morje, delfin pa ga je varno odnesel do kopnega. Apolon je nato delfina postavil na nebo.
Štiri zvezde delfinovega telesa tvorijo majhen romb, ki ga včasih imenujejo Jobova krsta. Njegovi najsvetlejši zvezdi se imenujeta Sualocin in Rotanev in sta se prvič pojavili v Palermskem katalogu iz leta 1814. Prebrani nazaj dasta Nicolaus Venator, latinsko obliko imena Niccolòja Cacciatoreja, pomočnika in poznejšega naslednika Giuseppa Piazzija na observatoriju v Palermu. Običajno pravijo, da ju je Cacciatore poimenoval sam, a morda ju je izbral Piazzi, da bi ga počastil.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Rotanev | β Del | 3,64 | 101 svetlobnih let |
| Sualocin | α Del | 3,77 | 254 svetlobnih let |
| Aldulfin | ε Del | 4,03 | 331 svetlobnih let |
| γ2 Del | γ2 Del | 4,27 | 126 svetlobnih let |
| δ Del | δ Del | 4,43 | 223 svetlobnih let |
| ζ Del | ζ Del | 4,64 | 220 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 188 kvadratnih stopinj (69 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Del |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 6 |
| Središče (J2000) | 20,7 h, 15° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.