Ozvezdje, Južna krona
Corona Australis
Južni venec, majhen lok zvezd ob nogah Strelca. Grki so v njem videli venec, ne kraljevske krone.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Corona Australis vzide ob 16:22, najvišje je ob 18:31 (4° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 20:41.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Corona Australis. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grki so v tem loku zvezd videli venec, ne kraljevske krone. Pesnik Arat ga je v 3. stoletju pr. n. št. opisal kot krog zvezd pod Strelčevimi sprednjimi nogami, ne da bi mu dal ime. Geminos z Rodosa je prvi znani pisec, ki ga je poimenoval kot samostojen lik, južna krona, Ptolemaj pa ga je navedel kot Južni venec. Higin je pravil, da je to venec, ki ga je lokostrelec Strelec odvrgel, kot bi se igral.
Nobena zgodba mu ne pripada zanesljivo. Higin pripoveduje o kroni, ki jo je Dioniz postavil na nebo, potem ko je svojo mater Semelo pripeljal nazaj iz podzemlja. To zgodbo je navedel pri Severni kroni, a morda v resnici spada sem. Kitajski astronomi so v teh zvezdah videli veliko želvo, ki počiva na bregu reke Rimske ceste.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| β CrA | β CrA | 4,10 | 474 svetlobnih let |
| Meridiana | α CrA | 4,11 | 125 svetlobnih let |
| γ CrA | γ CrA | 4,23 | 56 svetlobnih let |
| δ CrA | δ CrA | 4,57 | 179 svetlobnih let |
| θ CrA | θ CrA | 4,62 | 558 svetlobnih let |
| ζ CrA | ζ CrA | 4,74 | 193 svetlobnih let |
| ε CrA | ε CrA | 4,83 | 98 svetlobnih let |
| HIP 88726 | HIP 88726 | 4,92 | 137 svetlobnih let |
| γ CrA | γ CrA | 5,00 | 58 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 128 kvadratnih stopinj (80 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | CrA |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, kot Južni venec |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 9 |
| Središče (J2000) | 18,9 h, −40° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC6541 | Kroglasta kopica | 7,3 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.