Ozvezdje, Berenikini kodri
Coma Berenices
Berenikini kodri, ozvezdje, imenovano po resnični osebi. Spominja na egipčansko kraljico, ki je žrtvovala svoje lase, da bi se mož varno vrnil iz vojne.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Coma Berenices vzide ob 04:15, najvišje je ob 12:17 (69° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 20:15.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Coma Berenices. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Berenika II. je bila žena egipčanskega kralja Ptolemaja III. Ko je njen mož odšel v vojno v Azijo, se je zaobljubila, da bo žrtvovala svoje lase, če se vrne kot zmagovalec. Vrnil se je in ona je lase položila v svetišče. Naslednji dan so izginili. Dvorni astronom Konon s Samosa je pokazal na megleno skupino šibkih zvezd blizu levjega repa in dejal, da so se lasje pridružili ozvezdjem. Izginotje je bilo najverjetneje uprizorjeno, da bi poveličalo kralja in kraljico. Dvorni pesnik Kalimah je o tej zgodbi napisal pesem.
Ptolemaj las ni štel za samostojno ozvezdje in jih je navedel pri Levu, kot megleno gmoto, imenovano koder. Eratosten jih je imenoval Berenikini lasje, čeprav jih je drugje imenoval Ariadnini lasje. Caspar Vopel jih je ločeno prikazal na svojem globusu iz leta 1536, Gerardus Mercator enako leta 1551, Tycho Brahe pa jih je navedel v svojem katalogu iz leta 1602, kar jim je utrdilo mesto. Ptolemajeva meglena lisa je razpršena zvezdna kopica Melotte 111.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| β Com | β Com | 4,23 | 30 svetlobnih let |
| Diadem | α Com | 4,32 | 58 svetlobnih let |
| γ Com | γ Com | 4,35 | 167 svetlobnih let |
| 11 Com | 11 Com | 4,72 | 290 svetlobnih let |
| 36 Com | 36 Com | 4,76 | 324 svetlobnih let |
| 12 Com | 12 Com | 4,78 | 295 svetlobnih let |
| Phyllon Kissinou | 23 Com | 4,80 | 310 svetlobnih let |
| 41 Com | 41 Com | 4,80 | 332 svetlobnih let |
| 37 Com | 37 Com | 4,88 | 660 svetlobnih let |
| 35 Com | 35 Com | 4,89 | 283 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 387 kvadratnih stopinj (42 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Com |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Poimenoval ga je dvorni astronom Konon s Samosa v 3. stoletju pr. n. št., kot samostojno ozvezdje je bilo prvič prikazano na globusu Casparja Vopla iz leta 1536, pozneje pa ga je prevzel Tycho Brahe |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 15 |
| Središče (J2000) | 12,7 h, 25° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.