Kroglasta kopica, ozvezdje Coma Berenices

M53 (NGC 5024)

Fotografija: ESA/Hubble & NASA

Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 zvezda M53 vzide ob 05:23 v smeri VSV, najvišje je ob 12:48 (62° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 20:09 v smeri ZSZ.

Vzide 05:2314. oktober · VSV
Najvišje 12:48 62° J
Zaide 20:09ZSZ
Najbolje na večernem nebu marec, april, maj, junij in julij

Na 3D-nebu

Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti zvezdi M53. Povlecite za razgled.

Nalaganje 3D-pogleda ...

18:36tor., 13. okt.

Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.

Večerna vidnost skozi leto

Višina zvezde M53 nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana.

0°30°60°90°okt.: −16°okt.nov.: −25°nov.dec.: −18°dec.jan.: −2°jan.feb.: 17°feb.mar.: 36°mar.apr.: 47°apr.maj: 61°majjun.: 58°jun.jul.: 41°jul.avg.: 20°avg.sep.: 0°sep.

Podatki

VrstaKroglasta kopica
Svetlost (magnituda)7,8
Velikost na nebu9 ločnih minut
OzvezdjeComa Berenices
Položaj (J2000)13h 12m 55s, +18° 10′ 09″
Druge oznakeNGC 5024

Pogled teleskopa Hubble

Large galaxy that's globular in shape, the closer to the center you get the brighter and whiter the image due to the amount of stars. Stars are everywhere in this image, of all sorts of colors.
Hubble pogosto pokaže le del velikega objekta. Skozi daljnogled ali majhen teleskop je objekt veliko šibkejši in manjši. Fotografija: ESA/Hubble & NASA

Iskalni karti

Široko polje, da najdete pravi del neba, in ožje polje s šibkejšimi zvezdami. Sever je zgoraj, vzhod levo.

BoötesComa BerenicesM3M49M64M60M86M85M100M90M99M61M88M53SV
Polje 50°, zvezde do magnitude 5.
M64M53SV
Polje 12°, zvezde do magnitude 9.

Bližnji Messierjevi objekti

Podatki: OpenNGC (CC BY-SA 4.0). Fotografija: NASA Hubble Messier Catalog, avtorstvo, kot je navedeno. Viri podatkov

Kako uporabljati to stran

Zgoraj izberite kraj in noč. Stran pokaže, kdaj je objekt najvišje in kam pogledati, nebo v 3D z označenim objektom in njegovo vidnost skozi leto. Iskalne karte vam pomagajo, da ga z daljnogledom ali majhnim teleskopom najdete od zvezde do zvezde.

Pogosta vprašanja

Ali ga vidim s prostim očesom?

Najsvetlejši Messierjevi objekti, kot sta Plejade in Orionova meglica, so pod temnim nebom vidni s prostim očesom. Za večino drugih potrebujete daljnogled ali majhen teleskop, vsi pa so najlepši daleč od mestnih luči.

Zakaj je siv in ne barvit kot na fotografiji?

Čepki v očesu, ki zaznavajo barve, v šibki svetlobi ne delujejo, zato so šibki objekti videti sivi. Fotografije zbirajo svetlobo minute ali ure in pokažejo barve, ki jih oko ne vidi.

Kdaj je najboljši čas za opazovanje?

Ko je objekt visoko na temnem nebu, Luna pa pod obzorjem ali tanek krajec. Stran navede najboljši čas za izbrano noč.

Sorodni vodniki