Ozvezdje, Žirafa
Camelopardalis
Žirafa, veliko, a šibko severno ozvezdje, dodano leta 1612. Nenavadno latinsko ime izhaja iz grške besede za žirafo, „kamelji leopard“, zaradi dolgega vratu in pik.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Camelopardalis nikoli ne zaide: kroži okoli nebesnega pola in je najvišje ob 03:56 dne 13. oktober 2026, 70° nad obzorjem v smeri S.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Camelopardalis. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Camelopardalis nima grškega mita. Nizozemski teolog in astronom Petrus Plancius ga je ustvaril leta 1612, da bi zapolnil temno, prazno območje med glavo Velikega medveda in Kasiopejo. Grki so ga pustili praznega, ker v njem ni svetlih zvezd. Ime izhaja iz grške besede za žirafo, „kamelji leopard“, zaradi dolgega vratu in pegaste dlake te živali.
Nemški astronom Jacob Bartsch ga je v tisku objavil leta 1624 in ga razložil kot kamelo, ki je v Prvi Mojzesovi knjigi nesla Rebeko k poroki z Izakom. A lik je žirafa, ne kamela. Zaradi Bartscheve karte so nekateri poznejši pisci lik pripisali njemu, čeprav ga je Plancius prikazal že leta prej. Johannes Hevelius mu je v svojem atlasu iz leta 1690 namenil celo ploščo, kar mu je pomagalo do splošne sprejetosti.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Camelopardalis, Ian Ridpath, Star Tales: Chapter One, page 3 (Plancius)
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| β Cam | β Cam | 4,03 | 872 svetlobnih let |
| HIP 16228 | HIP 16228 | 4,21 | 1941 svetlobnih let |
| α Cam | α Cam | 4,26 | ni znano |
| Custos | HIP 17884 | 4,39 | 796 svetlobnih let |
| 7 Cam | 7 Cam | 4,43 | 372 svetlobnih let |
| HIP 16281 | HIP 16281 | 4,55 | 2509 svetlobnih let |
| Tonglingxing | HIP 33694 | 4,55 | 184 svetlobnih let |
| Shaowei | γ Cam | 4,59 | 359 svetlobnih let |
| HIP 15520 | HIP 15520 | 4,74 | 762 svetlobnih let |
| Shangwei | HIP 29997 | 4,76 | 175 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 757 kvadratnih stopinj (18 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Cam |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na nebesnem globusu iz leta 1612, delu Planciusa in graverja Pietra van den Keereja |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 15 |
| Središče (J2000) | 4,4 h, 66° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC1502 | Razsuta kopica | 6,9 |
| NGC2403 | Galaksija | 8,4 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.