Ozvezdje
Andromeda
Priklenjena princesa iz grškega mita, ki jo je Perzej rešil pred morsko pošastjo. V njej leži galaksija Andromeda, najbolj oddaljeno telo, ki ga večina ljudi vidi brez teleskopa.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Andromeda vzide ob 13:39, najvišje je ob 00:18 (86° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 10:58.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Andromeda. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Andromeda je bila etiopska princesa, hči kralja Kefeja in kraljice Kasiopeje. Njena mati se je hvalila, da je lepša od Nereid, morskih nimf. Užaljene Nereide so prosile morskega boga Pozejdona, naj jo kaznuje, in ta je poslal pošast, ki je pustošila po obali. Preročišče je Kefeju naročilo, naj žrtvuje hčer, zato so Andromedo priklenili na skalo ob morju. Junak Perzej, ki je letel domov, potem ko je Meduzi odsekal glavo, jo je zagledal, ubil pošast in se z njo poročil. Po eni grški zgodbi jo je boginja Atena postavila med zvezde, v bližino pa še njena starša, njenega rešitelja in pošast.
Njena najsvetlejša zvezda Alpheratz je dobila ime po arabskem izrazu za „konja“. Ptolemaj jo je navedel pri Pegazu kot konjev popek in še danes označuje vogal Velikega kvadrata. Mirach izhaja iz arabske besede za pas ali ledveno pokrivalo. Prvi znani zapis o galaksiji Andromeda je v Knjigi nepremičnih zvezd astronoma al-Sufija, ki jo je opisal kot meglen madež.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Alpheratz | α And | 2,07 | 97 svetlobnih let |
| Mirach | β And | 2,07 | 197 svetlobnih let |
| Almach | γ1 And | 2,10 | 393 svetlobnih let |
| δ And | δ And | 3,27 | 106 svetlobnih let |
| Nembus | 51 And | 3,59 | 177 svetlobnih let |
| Alfarasalkamil | ο And | 3,62 | 687 svetlobnih let |
| Udkadua | λ And | 3,81 | 86 svetlobnih let |
| μ And | μ And | 3,86 | 130 svetlobnih let |
| Shimu | ζ And | 4,08 | 189 svetlobnih let |
| Titawin | υ And | 4,10 | 44 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 725 kvadratnih stopinj (19 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | And |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 30 |
| Središče (J2000) | 0,7 h, 42° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.