α Cas, ozvezdje Cassiopeia

Schedar

Iz kraja Ljubljana zvezda Schedar nikoli ne zaide: najvišje je ob 00:14 dne 13. oktober 2026, 79° nad obzorjem v smeri S, najnižje pa 13° nad obzorjem.

Vzide Vedno nad obzorjem
Najvišje 00:14 14. oktober · 79° S
Zaide Nikoli ne zaideNajnižje 13°

Na 3D-nebu

Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti zvezdi Schedar. Povlecite za razgled.

Nalaganje 3D-pogleda ...

18:36tor., 13. okt.

Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.

Večerna vidnost skozi leto

Višina zvezde Schedar nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana.

0°30°60°90°okt.: 68°okt.nov.: 76°nov.dec.: 61°dec.jan.: 45°jan.feb.: 30°feb.mar.: 20°mar.apr.: 16°apr.maj: 13°majjun.: 15°jun.jul.: 23°jul.avg.: 36°avg.sep.: 52°sep.

Podatki

Svetlost (navidezna magnituda)2,24
Mesto med zvezdami nočnega neba70
Razdalja228 svetlobnih let
Spektralni tipK0II-IIIvar
Barvaoranžna
OzvezdjeCassiopeia
Bayerjeva oznakaα Cas
Številka HipparcosHIP 3179
Položaj (J2000)0,675 h, 56,5°

Podatki o zvezdah: HYG Database (položaji, magnitude, razdalje iz paralaks, spektralni tipi). Položaji za vaš kraj: Astronomy Engine, s precesijo in refrakcijo. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov

Kako uporabljati to stran

Zgoraj izberite kraj in noč. Stran pokaže, kdaj zvezda vzide, je najvišje in zaide, kam pogledati, in zvezdo na nebu v 3D. Podatki spodaj navajajo njen sij, razdaljo, barvo in tip iz zvezdnega kataloga HYG.

Pogosta vprašanja

Kako daleč je ta zvezda?

Razdalja izhaja iz njene paralakse, majhnega premika, ki ga vidimo, ko Zemlja kroži okoli Sonca. Izmerila sta jo satelita Hipparcos in Gaia, zbrana pa je v katalogu HYG.

Zakaj zvezde migetajo?

Nemirni zrak zvezdno svetlobo rahlo ukrivlja, mnogokrat v sekundi. Najbolj migetajo zvezde nizko nad obzorjem, ker njihova svetloba prepotuje več zraka.

Kaj pove barva zvezde?

Njeno površinsko temperaturo. Rdeče zvezde so najhladnejše, modrobele najbolj vroče. Spektralni tip v podatkih pove isto s črkami astronomov, od najbolj vročega O do najhladnejšega M.

Sorodni vodniki