Ozvezdje, Lisička
Vulpecula
Lisička, sprva narisana z gosjo v gobcu, ki jo je dodal Johannes Hevelius. Gos je iz imena medtem izginila, njena zvezda Anser pa je ostala.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Vulpecula vzide ob 11:38, najvišje je ob 19:38 (69° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 03:34.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Vulpecula. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Johannes Hevelius je ta lik uvedel v svojem katalogu iz leta 1687 kot Vulpecula cum Ansere, lisička z gosjo. V atlasu iz leta 1690 je narisal lisico z gosjo v gobcu. Postavil jo je blizu dveh drugih lovcev, orla, ozvezdja Orel, in jastreba, ki so ga nekateri videli v Liri. Hevelius je pojasnil, da lisica nese gos Kerberu, enemu od njegovih drugih likov, na skupni zajtrk. Kerber je danes opuščen in prizor je izgubil svoj konec. Za lisico ni nobenega antičnega mita.
Drugi so par imenovali Lisica in gos, kar je tudi tradicionalno ime britanskih pivnic. Francis Baily je ime leta 1845 skrajšal v Vulpecula in gos je izpadla. Leta 2017 je IAU najsvetlejšo zvezdo, na lisičjem smrčku, poimenovala Anser, latinsko za gos. Na meji s Puščico leži majhna skupina zvezd, imenovana Brocchijeva kopica ali Obešalnik. Perzijski astronom al-Sufi jo je opisal že leta 964.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Anser | α Vul | 4,44 | 297 svetlobnih let |
| 23 Vul | 23 Vul | 4,50 | 339 svetlobnih let |
| 31 Vul | 31 Vul | 4,56 | 189 svetlobnih let |
| 13 Vul | 13 Vul | 4,57 | 335 svetlobnih let |
| 15 Vul | 15 Vul | 4,66 | 236 svetlobnih let |
| 1 Vul | 1 Vul | 4,76 | 811 svetlobnih let |
| HIP 99824 | HIP 99824 | 4,79 | 991 svetlobnih let |
| 29 Vul | 29 Vul | 4,81 | 233 svetlobnih let |
| 12 Vul | 12 Vul | 4,90 | 630 svetlobnih let |
| 30 Vul | 30 Vul | 4,92 | 325 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 270 kvadratnih stopinj (54 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Vul |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Uvedeno kot Vulpecula cum Ansere v Heveliusovem zvezdnem katalogu iz leta 1687 in narisano v njegovem atlasu, izdanem leta 1690 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 11 |
| Središče (J2000) | 20,1 h, 24° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC6940 | Razsuta kopica | 6,3 |
| NGC6823 | Kopica z meglico | 7,1 |
| M27 · Dumbbell Nebula | Planetarna meglica | 7,4 |
| NGC6830 | Razsuta kopica | 7,9 |
| NGC6802 | Razsuta kopica | 8,8 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.