Ozvezdje, Devica
Virgo
Devica živalskega kroga, običajno Dike, grška boginja pravičnosti, ki drži pšenični klas, označen s svetlo zvezdo Spica.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Virgo vzide ob 06:56, najvišje je ob 12:54 (42° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 18:48.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Virgo. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grki so jo imenovali Parthenos, devica. Običajno je to Dike, boginja pravičnosti, hči Zevsa in Temide, ki jo rišejo s krili in pšeničnim klasom. V grški pripovedi o dobah človeštva je Dike živela med ljudmi v zlati dobi, času večne pomladi brez dela, zločina in vojne. Ker je bila vsaka naslednja doba slabša, je ljudi svarila in se umaknila v gore. V nasilni bronasti in železni dobi je za vedno zapustila Zemljo in odletela na nebo. Tam sedi ob Tehtnici, v kateri nekateri vidijo njeno tehtnico pravice.
Drugi pisci so jo povezovali z Demetro, boginjo žita, ali z njeno hčerjo Perzefono, katere čas v podzemlju pojasni letne čase. Higin jo je imenoval Erigona, hči Ikarija, ki je Volar. Spica je latinsko za „klas“ in njeno grško ime pomeni isto. Vindemiatrix pomeni „trgačica“, ker je njen vzhod ob zori naznanjal začetek trgatve. Septembrsko enakonočje danes leži v Devici.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Spica | α Vir | 0,98 | 250 svetlobnih let |
| Porrima | γ Vir | 2,74 | 38 svetlobnih let |
| Vindemiatrix | ε Vir | 2,85 | 110 svetlobnih let |
| Heze | ζ Vir | 3,38 | 74 svetlobnih let |
| Minelauva | δ Vir | 3,39 | 198 svetlobnih let |
| γ Vir | γ Vir | 3,52 | 39 svetlobnih let |
| Zavijava | β Vir | 3,59 | 36 svetlobnih let |
| Maenalus | 109 Vir | 3,73 | 135 svetlobnih let |
| μ Vir | μ Vir | 3,87 | 60 svetlobnih let |
| Zaniah | η Vir | 3,89 | 265 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 1292 kvadratnih stopinj (2 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Vir |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 kot Parthenos, devica |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 34 |
| Središče (J2000) | 13,3 h, −2° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.