Ozvezdje, Jadra
Vela
Jadra ladje Argo, s katero so pluli Jazon in Argonavti. Samostojno ozvezdje so postala, ko je Nicolas Louis de Lacaille ogromno staro ladjo razdelil na tri dele.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Vela nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Vela nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Vela. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Vela je latinsko za jadra. So eden od treh kosov, na katere je francoski astronom Nicolas Louis de Lacaille razdelil Argo Navis, ladjo, ki je nosila Jazona in Argonavte. Leta 1756 jih je najprej imenoval Voilure du Navire, v svojem zadnjem katalogu iz leta 1763 pa je uporabil latinsko Vela. Druga dva kosa sta Carina, gredelj, in Puppis, krma. Lacaille je med jadra štel vse zunaj trupa med robovi in prečko, na katero je jadro zvito. Stare karte kažejo jadro, zvito okoli prečke na jamboru.
Lacaille je zvezde Arga na novo označil z enim samim zaporedjem grških črk za vso ladjo. Alfa in beta sta pripadli Gredlju, zato Jadra nimajo nobene od njiju. Dve njihovi zvezdi tvorita skupaj z dvema zvezdama Gredlja Lažni križ, ki ga ljudje včasih zamenjajo s pravim Južnim križem. Ptolemajeve zvezde ladijskega jambora so prešle v Lacaillov novi Kompas.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| γ2 Vel | γ2 Vel | 1,75 | 1117 svetlobnih let |
| Alsephina | δ Vel | 1,93 | 81 svetlobnih let |
| Suhail | λ Vel | 2,23 | 545 svetlobnih let |
| Markeb | κ Vel | 2,47 | 572 svetlobnih let |
| μ Vel | μ Vel | 2,69 | 117 svetlobnih let |
| HIP 46701 | HIP 46701 | 3,16 | 239 svetlobnih let |
| φ Vel | φ Vel | 3,52 | 1591 svetlobnih let |
| ο Vel | ο Vel | 3,60 | 493 svetlobnih let |
| ψ Vel | ψ Vel | 3,60 | 61 svetlobnih let |
| HIP 44511 | HIP 44511 | 3,75 | 300 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 500 kvadratnih stopinj (32 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Vel |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Argo Navis je eno od 48 ozvezdij v Ptolemajevem Almagestu. Lacaille je v svojem katalogu iz leta 1756 njena jadra naredil za samostojen del, Voilure du Navire |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 36 |
| Središče (J2000) | 9,4 h, −49° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| IC2391 · omi Vel Cluster | Razsuta kopica | 2,5 |
| IC2395 | Razsuta kopica | 4,6 |
| NGC2547 | Razsuta kopica | 4,7 |
| NGC3228 | Razsuta kopica | 6,0 |
| NGC2669 | Razsuta kopica | 6,1 |
| NGC2910 | Razsuta kopica | 7,2 |
| NGC2645 | Razsuta kopica | 7,3 |
| IC2488 | Razsuta kopica | 7,4 |
| NGC3330 | Razsuta kopica | 7,4 |
| NGC2670 | Razsuta kopica | 7,8 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.