Ozvezdje, Južni trikotnik
Triangulum Australe
Majhen, jasen trikotnik zvezd na skrajnem južnem nebu, eden od likov nizozemskih pomorščakov. Lacaille ga je pozneje upodobil kot geodetsko libelo.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Triangulum Australe nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Triangulum Australe nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Triangulum Australe. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Triangulum Australe, Južni trikotnik, je eden od dvanajstih likov iz opazovanj nizozemskih pomorščakov Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana konec 16. stoletja. Petrus Plancius ga je prvič narisal na svojem globusu iz leta 1598, a ga je pustil brez imena. V tisku se je prvič pojavil v atlasu Johanna Bayerja iz leta 1603. Plancius je južni trikotnik na globusu prikazal že leta 1589, a na drugem mestu, južno od ladje Argo Navis. Ta zgodnejši lik ni tisti, ki ga poznamo danes. Za razliko od večine nizozemskih likov ta ni žival in nima mita.
Nicolas Louis de Lacaille ga je na karti iz leta 1756 imenoval „le Triangle Austral ou le Niveau“ in nanj narisal viseče grezilo, tako da je postal geodetska libela. S šestilom, Circinus, in kotnikom, Norma, je tvoril skupino merilnih orodij. Zgodovinar R. H. Allen je pozneje ime „libela“ pomotoma prenesel na Normo, kar je bralce begalo več rodov. Navigatorji so najsvetlejšo zvezdo poimenovali Atria, skrajšano iz Alpha Trianguli Australis.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Atria | α TrA | 1,91 | 391 svetlobnih let |
| β TrA | β TrA | 2,83 | 40 svetlobnih let |
| γ TrA | γ TrA | 2,87 | 184 svetlobnih let |
| δ TrA | δ TrA | 3,86 | 607 svetlobnih let |
| ε TrA | ε TrA | 4,11 | 202 svetlobnih let |
| ζ TrA | ζ TrA | 4,90 | 40 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 111 kvadratnih stopinj (83 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | TrA |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano, še brez imena, na nebesnem globusu Petrusa Planciusa iz leta 1598, po opazovanjih Keyserja in de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 6 |
| Središče (J2000) | 16,1 h, −67° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC6025 | Razsuta kopica | 5,1 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.