Ozvezdje, Teleskop
Telescopium
Dolg zračni teleskop, obešen na drog, eden od instrumentov, ki jih je Nicolas Louis de Lacaille postavil na južno nebo. Poznejši astronomi so ga skrčili na majhen pravokotnik južno od Strelca.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Telescopium nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Telescopium nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Telescopium. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Nicolas Louis de Lacaille je ta lik uvedel, potem ko je v letih 1751–52 z rta Dobrega upanja kartiral južno nebo. Leta 1756 ga je imenoval le Telescope, leta 1763 pa Telescopium. Prikazuje zračni teleskop, zelo dolg refraktor, obešen na drog, take vrste, kot ga je na Pariškem observatoriju uporabljal J. D. Cassini. Teleskope tistega časa so izdelovali izjemno dolge, da bi zmanjšali lažne barve, ki so jih povzročale njihove preproste leče. Mita tu ni, le poklon astronomovemu orodju.
Lacaille je svoj teleskop narisal tako, da je segal daleč proti severu med Strelcem in Škorpionom. Poznejši astronomi so ga skrajšali. Francis Baily je leta 1845 nekaj njegovih zvezd prepustil sosednjim ozvezdjem, Benjamin Gould pa je leta 1877 prvi prikazal njegov sedanji pravokotnik. Zato zvezde, ki so nekoč označevale škripec in lečo, danes pripadajo Strelcu, Škorpionu in Kačenoscu.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Tel | α Tel | 3,49 | 278 svetlobnih let |
| ζ Tel | ζ Tel | 4,10 | 126 svetlobnih let |
| ε Tel | ε Tel | 4,52 | 418 svetlobnih let |
| λ Tel | λ Tel | 4,85 | 612 svetlobnih let |
| ι Tel | ι Tel | 4,88 | 371 svetlobnih let |
| δ1 Tel | δ1 Tel | 4,92 | 708 svetlobnih let |
| ξ Tel | ξ Tel | 4,93 | 1080 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 253 kvadratnih stopinj (57 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Tel |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot le Telescope na Lacaillovem planisferiju iz leta 1756, po njegovih opazovanjih na Rtu v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 7 |
| Središče (J2000) | 18,9 h, −49° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC6584 | Kroglasta kopica | 8,2 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.