Ozvezdje, Ščit
Scutum
Ščit v čast poljskemu kralju Janu III. Sobieskemu, ki ga je leta 1684 dodal Johannes Hevelius. Leži v svetlem delu Rimske ceste in v njem je kopica Divja raca.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Scutum vzide ob 12:48, najvišje je ob 18:14 (35° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 23:41.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Scutum. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Johannes Hevelius je ta lik poimenoval Scutum Sobiescianum, Sobieskijev ščit, po poljskem kralju Janu III. Sobieskem. Kralj je Heveliusu pomagal obnoviti strešni observatorij, potem ko je požar leta 1679 uničil njegove instrumente in večino njegovih hiš. Hevelius je lik objavil leta 1684. Kot zgled je navedel Robur Carolinum Edmonda Halleyja, hrast v čast angleškemu kralju Karlu II. Halleyjev hrast se ni obdržal, ščit pa se je. Ian Ridpath pripominja, da je to edino iz političnih razlogov ustvarjeno ozvezdje, ki je še v rabi.
Skoraj je izginil. John Flamsteed ga je izpustil iz svojega kataloga in atlasa ter njegove zvezde štel k Orlu. Johann Bode ga je leta 1801 vrnil, Francis Baily pa ga je leta 1845 spet opustil. Ameriški astronom Benjamin Gould je zadevo razrešil leta 1879. Obdržal ga je kot preprosto Scutum in njegovim zvezdam prvič dal grške črke. Nobena njegova zvezda nima imena, a pahljačasta kopica Divja raca je videti kot jata letečih rac.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Sct | α Sct | 3,85 | 199 svetlobnih let |
| β Sct | β Sct | 4,22 | 916 svetlobnih let |
| ζ Sct | ζ Sct | 4,66 | 207 svetlobnih let |
| γ Sct | γ Sct | 4,67 | 319 svetlobnih let |
| δ Sct | δ Sct | 4,70 | 203 svetlobnih let |
| η Sct | η Sct | 4,83 | 202 svetlobnih let |
| ε Sct | ε Sct | 4,88 | 538 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 110 kvadratnih stopinj (84 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Sct |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Hevelius ga je kot Scutum Sobiescianum prvič opisal in narisal v reviji Acta Eruditorum avgusta 1684 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 7 |
| Središče (J2000) | 18,7 h, −9° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.