Ozvezdje, Kipar
Sculptor
Kiparski atelje z izklesano glavo na mizi, kladivom in dleti. Nicolas Louis de Lacaille ga je postavil na šibko območje južno od Kita in Vodnarja.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Sculptor vzide ob 20:15, najvišje je ob 23:36 (12° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 02:56.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Sculptor. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Nicolas Louis de Lacaille si je ta lik zamislil, ko je v letih 1751–52 z rta Dobrega upanja kartiral južno nebo. Na planisferiju iz leta 1756 ga je poimenoval l’Atelier du Sculpteur, kiparski atelje. Opisal je izklesano glavo na trinožni mizi, ob njej pa umetnikovo kladivo in dleto na kosu marmorja. Njegova risba v resnici kaže dve dleti. Leta 1763 je ime polatinil v Apparatus Sculptoris. Kot njegovi drugi južni liki časti človeško spretnost in ne mita.
Johann Bode je prizor leta 1801 na novo narisal. Orodje je premaknil na mizo, kos marmorja pa nadomestil s svojim novim likom, Machina Electrica, električnim strojem, ki se ni nikoli prijel. Leta 1844 je John Herschel predlagal skrajšavo imena v Sculptor. Francis Baily jo je sprejel v svojem katalogu iz leta 1845 in od takrat se imenuje Sculptor.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Scl | α Scl | 4,30 | 777 svetlobnih let |
| β Scl | β Scl | 4,38 | 174 svetlobnih let |
| γ Scl | γ Scl | 4,41 | 182 svetlobnih let |
| δ Scl | δ Scl | 4,59 | 137 svetlobnih let |
| η Scl | η Scl | 4,86 | 452 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 472 kvadratnih stopinj (36 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Scl |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot l’Atelier du Sculpteur na Lacaillovem planisferiju iz leta 1756, po njegovih opazovanjih na Rtu v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 5 |
| Središče (J2000) | 0,0 h, −33° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC0288 | Kroglasta kopica | 8,1 |
| NGC0055 | Galaksija | 8,5 |
| NGC0300 | Galaksija | 8,7 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.