Ozvezdje, Škorpion
Scorpius
Škorpion, ki je v grškem mitu ubil Oriona, z rdečo zvezdo Antares v srcu. Je eden redkih likov, ki res spominja na to, po čemer se imenuje.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Scorpius vzide ob 12:46, najvišje je ob 16:16 (13° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 19:47.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Scorpius. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Sumerci so te zvezde imenovali GIR-TAB, škorpion, tisoče let pred Grki. Grški škorpion je bil večji od današnjega. Njegove klešče, Chelae, so segale na območje, iz katerega so Rimljani pozneje naredili Tehtnico. V mitu je to škorpion, ki je Oriona pičil do smrti. Po eni različici je Orion poskušal napasti boginjo Artemido in ona ga je poslala. Po drugi ga je poslala Zemlja, potem ko se je Orion hvalil, da lahko ubije vsako zver. Oriona in škorpiona so postavili na nasprotni strani neba, zato Orion zahaja, ko škorpion vzhaja.
Antares izhaja iz grških besed, ki pomenijo „kakor Mars“, zaradi rdeče barve. Pogosto ga imenujejo škorpionovo srce, kar pomeni tudi njegovo arabsko ime. Shaula, na konici repa, pomeni „želo“. Ptolemaj je za želom opazil „meglično zvezdo“, najverjetneje kopico, ki se danes imenuje M7, včasih znano tudi kot Ptolemajeva kopica. Scorpio je staro ime, ki ga danes uporabljajo predvsem astrologi.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Antares | α Sco | 1,06 | 554 svetlobnih let |
| Shaula | λ Sco | 1,62 | 571 svetlobnih let |
| Sargas | θ Sco | 1,86 | 300 svetlobnih let |
| Dschubba | δ Sco | 2,29 | 491 svetlobnih let |
| Larawag | ε Sco | 2,29 | 64 svetlobnih let |
| κ Sco | κ Sco | 2,39 | 483 svetlobnih let |
| Acrab | β1 Sco | 2,56 | 404 svetlobnih let |
| Lesath | υ Sco | 2,70 | 576 svetlobnih let |
| Paikauhale | τ Sco | 2,82 | 474 svetlobnih let |
| Fang | π Sco | 2,89 | 586 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 498 kvadratnih stopinj (33 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Sco |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 kot Skorpios |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 41 |
| Središče (J2000) | 16,7 h, −31° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.