Ozvezdje, Strelec
Sagittarius
Strelec živalskega kroga, običajno upodobljen kot kentaver, ki z lokom meri v Škorpiona. Njegove najsvetlejše zvezde tvorijo Čajnik, v tej smeri pa leži središče naše Galaksije.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Sagittarius vzide ob 14:47, najvišje je ob 18:34 (16° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 22:21.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Sagittarius. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Strelec sega k sumerskemu bogu PA.BIL.SAG, krilatemu lokostrelcu, ki je bil napol človek in napol konj. Grki so lik prevzeli brez kril, a lastne zgodbe zanj niso imeli in niso bili prepričani, kdo je. Eratosten je dvomil, da je sploh kentaver, saj kentavri niso uporabljali lokov. V njem je videl Krotosa, satira, ki je živel med Muzami na gori Helikon in naj bi izumil lokostrelstvo. Muze so prosile Zevsa, naj ga postavi na nebo. Arat in Ptolemaj sta opisala štirinožnega lokostrelca in tako ga običajno tudi rišejo.
Imena njegovih zvezd sledijo Ptolemajevim opisom lika. Kaus Australis, Kaus Media in Kaus Borealis izhajajo iz arabščine za „lok“. Nunki je izposojen od babilonskega imena zvezde. Danes njegove glavne zvezde poznamo kot Čajnik. Tu ležijo gosti zvezdni oblaki Rimske ceste, natančno središče naše Galaksije pa označuje radijski vir z imenom Sagittarius A*.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Kaus Australis | ε Sgr | 1,79 | 143 svetlobnih let |
| Nunki | σ Sgr | 2,05 | 228 svetlobnih let |
| Ascella | ζ Sgr | 2,60 | 88 svetlobnih let |
| Kaus Media | δ Sgr | 2,72 | 348 svetlobnih let |
| Kaus Borealis | λ Sgr | 2,82 | 78 svetlobnih let |
| Albaldah | π Sgr | 2,88 | 510 svetlobnih let |
| Alnasl | γ2 Sgr | 2,98 | 97 svetlobnih let |
| η Sgr | η Sgr | 3,10 | 146 svetlobnih let |
| φ Sgr | φ Sgr | 3,17 | 239 svetlobnih let |
| τ Sgr | τ Sgr | 3,32 | 122 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 869 kvadratnih stopinj (15 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Sgr |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 kot Toxotes, lokostrelec |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 41 |
| Središče (J2000) | 19,0 h, −28° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.