Ozvezdje, Puščica
Sagitta
Majhna puščica, ki leti blizu Orla, znana že starim Grkom. Antični pisci se niso strinjali, kdo jo je izstrelil.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Sagitta vzide ob 11:53, najvišje je ob 19:21 (62° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 02:44.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Sagitta. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Sagitta je latinsko za puščico. Arat in Ptolemaj sta jo imenovala Oistos in Arat je zapisal, da leti „sama, brez loka“, brez lokostrelca na spregled. O njej obstajajo vsaj tri zgodbe. Eratosten je pravil, da je to puščica, s katero je Apolon pobil Kiklope, ki so skovali strelo, ta pa je ubila njegovega sina Asklepija. Higin je pravil, da je to puščica, ki jo je Herkul izstrelil v orla, ki je Prometeju vsak dan trgal jetra za kazen, ker je ukradel ogenj. Germanik Cezar je v njej videl Erosovo puščico, zaradi katere se je Zevs zaljubil v Ganimeda, ki ga zdaj straži orel, ozvezdje Orel ob njej.
Pred 18. stoletjem so lik pogosto imenovali Telum, kopje ali sulica, kot na karti Albrechta Dürerja iz leta 1515. Leta 2026 je IAU ime Telum dala zvezdi Gamma Sagittae, najsvetlejši zvezdi. Alpha Sagittae se imenuje Sham, iz arabščine za „puščico“.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Sagitta, IAU Working Group on Star Names (WGSN): Modern IAU star names
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| γ Sge | γ Sge | 3,51 | 258 svetlobnih let |
| δ Sge | δ Sge | 3,68 | 594 svetlobnih let |
| Sham | α Sge | 4,39 | 425 svetlobnih let |
| β Sge | β Sge | 4,39 | 440 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 79 kvadratnih stopinj (86 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Sge |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 kot Oistos, puščica |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 4 |
| Središče (J2000) | 19,8 h, 18° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| M71 | Kroglasta kopica | 6,1 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.