Ozvezdje, Mrežica
Reticulum
Mrežica, nitni križ v obliki romba v okularju teleskopa Nicolasa Louisa de Lacailla. Z njim je z rta Dobrega upanja meril južne zvezde.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Reticulum nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Reticulum nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Reticulum. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Nicolas Louis de Lacaille je v letih 1751–52 z rta Dobrega upanja z majhnim teleskopom katalogiziral južne zvezde. V njegovem okularju je bila bakrena ploščica z odprtino v obliki romba, mrežica. Z merjenjem časa, ko so jo zvezde prečkale, je lahko določil njihove lege. To orodje je počastil na nebu in ga opisal kot „majhen instrument, s katerim je bil sestavljen ta katalog“. Primerno leži ob Uri, uri, s katero je meril te čase. Leta 1756 ga je najprej imenoval le Reticule Romboide, pozneje pa Reticulus. Obliko Reticulum je leta 1879 uvedel Benjamin Gould.
Tu je nekoč stal starejši lik. Nemški astronom Isaac Habrecht je leta 1621 na globusu uvedel Rhombus, večji romb, ki je segal dlje proti jugu. Leta 2024 je IAU v spomin nanj zvezdo Alpha Reticuli poimenovala Rhombus. Leta 1822 je britanski ljubiteljski astronom Alexander Jamieson Mrežico poskušal nadomestiti s sončno uro, Solarium, a mu je sledilo le malo ljudi.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Reticulum, IAU Working Group on Star Names (WGSN): Modern IAU star names
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Rhombus | α Ret | 3,33 | 162 svetlobnih let |
| β Ret | β Ret | 3,84 | 97 svetlobnih let |
| ε Ret | ε Ret | 4,44 | 60 svetlobnih let |
| γ Ret | γ Ret | 4,48 | 469 svetlobnih let |
| δ Ret | δ Ret | 4,56 | 526 svetlobnih let |
| κ Ret | κ Ret | 4,71 | 71 svetlobnih let |
| ι Ret | ι Ret | 4,97 | 319 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 114 kvadratnih stopinj (82 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Ret |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot le Reticule Romboide na Lacaillovem planisferiju iz leta 1756, po njegovih opazovanjih na Rtu v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 7 |
| Središče (J2000) | 4,0 h, −62° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.