Ozvezdje, Kompas
Pyxis
Ladijski magnetni kompas, ki ga je Nicolas Louis de Lacaille postavil ob staro ladjo Argo. Je sodoben lik brez mita, saj Grki kompasa niso poznali.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Pyxis vzide ob 04:49, najvišje je ob 08:30 (15° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 12:14.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Pyxis. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Nicolas Louis de Lacaille je Kompas ustvaril med kartiranjem južnega neba v letih 1751–52. Prikazuje mornarski magnetni kompas. Prvič ga je objavil leta 1756 kot la Boussole in ga opisal kot „compas de mer“, morski kompas. Leta 1763 je ime polatinil v Pixis Nautica, pozneje skrajšano v Pyxis. Lik leži tam, kjer je nekoč stal jambor ladje Argo Navis, in njegove glavne zvezde je Ptolemaj navedel kot del tega jambora. Magnetnega kompasa stara Grčija ni poznala, zato tu ni legend.
Včasih pravijo, da je Kompas eden od kosov Arga, a ni. Lacaille je ladjo razdelil na Gredelj, Krmo in Jadra, kompas pa prikazal ločeno od njih. Leta 1844 je John Herschel želel zvezde jambora vrniti ladji kot nov del z imenom Malus, jambor. Francis Baily ga je uporabil leta 1845, a zamisel se ni prijela. Benjamin Gould je Kompas obnovil leta 1879.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Pyx | α Pyx | 3,68 | 879 svetlobnih let |
| β Pyx | β Pyx | 3,97 | 416 svetlobnih let |
| γ Pyx | γ Pyx | 4,02 | 207 svetlobnih let |
| κ Pyx | κ Pyx | 4,62 | 560 svetlobnih let |
| θ Pyx | θ Pyx | 4,71 | 503 svetlobnih let |
| λ Pyx | λ Pyx | 4,71 | 192 svetlobnih let |
| ζ Pyx | ζ Pyx | 4,86 | 244 svetlobnih let |
| δ Pyx | δ Pyx | 4,87 | 247 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 222 kvadratnih stopinj (65 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Pyx |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot la Boussole na Lacaillovem planisferiju iz leta 1756, po njegovih opazovanjih na Rtu v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 8 |
| Središče (J2000) | 9,0 h, −29° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC2627 | Razsuta kopica | 8,4 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.