Ozvezdje, Južna riba
Piscis Austrinus
Južna riba, ki pije vodo, ki se zliva iz Vodnarjevega vrča. Njena usta označuje svetla zvezda Fomalhaut.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Piscis Austrinus vzide ob 18:39, najvišje je ob 22:02 (12° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 01:25.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Piscis Austrinus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Eratosten jo je imenoval Velika riba in pravil, da sta ribi iz ozvezdja Ribi njena mladiča. Tako kot pri Ribah ima njena zgodba bližnjevzhodno ozadje, ki kaže na babilonski izvor. Po kratki grški pripovedi je sirska boginja Derketo padla v jezero blizu Evfrata in rešila jo je velika riba. Higin je dodal, da Sirci zato niso jedli rib in so podobe rib častili kot bogove. Drugi antični pisci pravijo, da so v templjih te boginje imeli ribnike s svetimi ribami. Miti o tem liku so skopi, kot pripominja Ian Ridpath.
Ptolemaj jo je navedel kot Ichthys Notios, južno ribo, zadnje ozvezdje svojega kataloga. Poznejša imena so bila med drugim Piscis Notius in Piscis Australis, a obveljala je izbira Edmonda Halleyja, Piscis Austrinus. Na nebu riba pije curek, ki teče iz Vodnarjevega vrča. Curek se konča pri Fomalhautu, iz arabščine za „ribja usta“. Beduini so v Fomalhautu in Achernarju videli par nojev.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Fomalhaut | α PsA | 1,17 | 25 svetlobnih let |
| ε PsA | ε PsA | 4,18 | 487 svetlobnih let |
| δ PsA | δ PsA | 4,20 | 154 svetlobnih let |
| β PsA | β PsA | 4,29 | 143 svetlobnih let |
| ι PsA | ι PsA | 4,35 | 204 svetlobnih let |
| γ PsA | γ PsA | 4,46 | 215 svetlobnih let |
| μ PsA | μ PsA | 4,50 | 136 svetlobnih let |
| τ PsA | τ PsA | 4,94 | 60 svetlobnih let |
| υ PsA | υ PsA | 4,99 | 424 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 244 kvadratnih stopinj (61 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | PsA |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Zadnje od 48 ozvezdij v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, kot Ichthys Notios |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 9 |
| Središče (J2000) | 22,5 h, −32° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.