Ozvezdje, Pav
Pavo
Pav med južnimi zvezdami, najbrž zeleni javanski pav, ki so ga videli nizozemski pomorščaki. V grškem mitu je bil pav Herina ptica.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Pavo nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Pavo nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Pavo. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Pav je eden od dvanajstih likov iz opazovanj južnih zvezd nizozemskih pomorščakov Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana konec 16. stoletja. Najbrž prikazuje zelenega javanskega pava, ki so ga gotovo srečali v Vzhodni Indiji, in ne modrega pava iz parkov. Petrus Plancius ga je prvič narisal na globusu leta 1598, v tisku pa se je prvič pojavil v atlasu Johanna Bayerja iz leta 1603. Njegov rep je bil nekoč bolj razprt, a ga je Lacaille pozneje prirezal, da je naredil prostor za Teleskop.
V grškem mitu je bil pav Herina sveta ptica. Ko je Zevs svojo ljubico Io spremenil v belo kravo, je Hera postavila stookega velikana Argosa, da jo straži. Hermes je Argosa z zgodbami in glasbo uspaval, nato ga je ubil in osvobodil Io. Hera je Argosove oči postavila na pavji rep. Najsvetlejša zvezda se imenuje preprosto Peacock, pav. To ime ji je okoli leta 1937 za priročnik za letalsko navigacijo dal britanski urad Nautical Almanac Office.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Peacock | α Pav | 1,94 | 179 svetlobnih let |
| β Pav | β Pav | 3,42 | 135 svetlobnih let |
| δ Pav | δ Pav | 3,55 | 20 svetlobnih let |
| η Pav | η Pav | 3,61 | 352 svetlobnih let |
| ε Pav | ε Pav | 3,97 | 105 svetlobnih let |
| ζ Pav | ζ Pav | 4,01 | 219 svetlobnih let |
| γ Pav | γ Pav | 4,21 | 30 svetlobnih let |
| λ Pav | λ Pav | 4,22 | 1431 svetlobnih let |
| π Pav | π Pav | 4,33 | 130 svetlobnih let |
| ξ Pav | ξ Pav | 4,35 | 469 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 377 kvadratnih stopinj (44 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Pav |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na nebesnem globusu Petrusa Planciusa iz leta 1598, po opazovanjih Keyserja in de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 16 |
| Središče (J2000) | 19,5 h, −65° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC6752 | Kroglasta kopica | 6,3 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.