Ozvezdje, Kačenosec
Ophiuchus
Mož, ki drži veliko kačo, v katerem običajno vidijo Asklepija, grškega boga zdravilstva. Sonce gre skozi njegov južni del, čeprav ni eno od dvanajstih znamenj živalskega kroga.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Ophiuchus vzide ob 11:19, najvišje je ob 16:51 (36° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 22:20.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Ophiuchus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Ophiuchus izhaja iz grškega Ophiouchos, „kačenosec“. V rokah drži Kačo. Grki so v njem videli Asklepija, Apolonovega sina. Asklepij je postal tako spreten, da je znal mrtve obuditi v življenje. Po eni zgodbi je videl, kako je kača z neko rastlino oživila drugo kačo, in z isto rastlino je obudil utopljenega dečka. Zato drži kačo, simbol zdravljenja, ker se kače levijo in se zdi, kot da se znova rodijo. Had se je pritožil, da mrtvi ne prihajajo več. Zato je Zevs Asklepija zadel s strelo, nato pa ga je postavil med zvezde.
Starejše latinsko ime Serpentarius se pojavlja v nekaterih zgodnjih atlasih. Najsvetlejša zvezda Rasalhague izhaja iz arabščine za „glavo kačenosca“. Leta 1604 je blizu njegovega desnega gležnja zažarela nova zvezda. Opisal jo je Johannes Kepler. To je zadnja supernova v naši Galaksiji, za katero vemo, da so jo videli s prostim očesom. Sonce prečka njegov južni del v prvi polovici decembra, zato ga včasih imenujejo trinajsto znamenje živalskega kroga.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Rasalhague | α Oph | 2,08 | 49 svetlobnih let |
| Sabik | η Oph | 2,43 | 88 svetlobnih let |
| ζ Oph | ζ Oph | 2,54 | 366 svetlobnih let |
| Yed Prior | δ Oph | 2,73 | 171 svetlobnih let |
| Cebalrai | β Oph | 2,76 | 82 svetlobnih let |
| κ Oph | κ Oph | 3,19 | 92 svetlobnih let |
| Yed Posterior | ε Oph | 3,23 | 106 svetlobnih let |
| θ Oph | θ Oph | 3,27 | 436 svetlobnih let |
| ν Oph | ν Oph | 3,32 | 151 svetlobnih let |
| 3,40 | 84 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 949 kvadratnih stopinj (12 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Oph |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Eno od 48 ozvezdij, navedenih v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 40 |
| Središče (J2000) | 17,3 h, −8° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.