Ozvezdje, Oktant
Octans
Navigatorjev zrcalni oktant, ki ga je Nicolas Louis de Lacaille izbral za šibko območje okoli južnega nebesnega pola. Primerno, saj so mornarji z oktantom merili višino pola.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Octans nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Octans nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Octans. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Oktant ponazarja zrcalni oktant, navigacijski instrument, ki ga je leta 1730 izumil Anglež John Hadley. Nicolas Louis de Lacaille ga je na karti iz leta 1756 imenoval l’Octans de Reflexion in ga leta 1763 skrajšal v Octans. Opisal ga je kot glavni instrument, s katerim so navigatorji merili višino pola. Zato ga je postavil naravnost nad južni nebesni pol. Njegov okvir je lok osmine kroga, po čemer ima oktant ime. Poznejša različica z daljšim lokom je postala sekstant.
Da bi sestavil lik, je Lacaille prevzel zvezde, ki so pripadale Južni vodni kači in Rajski ptici, in tako preoblikoval ta del neba. Jug nima svetle severnice, kakršna je Polaris. Najbližja zvezda, vidna s prostim očesom, Sigma Octantis, je šibka in jo je težko najti. Oktant je tudi eno od ozvezdij, v katerih zvezda alfa ni najsvetlejša. Nanj niso vezani nobeni miti.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| ν Oct | ν Oct | 3,73 | 69 svetlobnih let |
| β Oct | β Oct | 4,13 | 149 svetlobnih let |
| δ Oct | δ Oct | 4,31 | 299 svetlobnih let |
| θ Oct | θ Oct | 4,78 | 217 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 291 kvadratnih stopinj (50 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Oct |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot l’Octans de Reflexion na Lacaillovem planisferiju iz leta 1756, po njegovih opazovanjih na Rtu v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 4 |
| Središče (J2000) | 22,2 h, −83° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.