Ozvezdje, Kotomer
Norma
Kotnik in ravnilo, arhitektovi orodji, ki ju je Nicolas Louis de Lacaille postavil med šibke južne zvezde. Spada v majhno skupino instrumentov za risanje in merjenje zemljišč.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Norma nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Norma nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Norma. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Francoski astronom Nicolas Louis de Lacaille je v letih 1751–52 z rta Dobrega upanja kartiral južno nebo. Ta lik je naredil iz šibkih zvezd med Oltarjem in Volkom, ki jih Ptolemaj ni navedel. Na karti iz leta 1756 ga je imenoval l’Equerre et la Regle, v zapiskih pa ga je opisal kot arhitektov kotnik in ravnilo. Postavil ga je ob svoje šestilo, danes Circinus, starejši Južni trikotnik pa je narisal kot geodetsko libelo. Skupaj tvorijo trojico orodij za risanje in merjenje zemljišč. Lacaille je ime leta 1763 skrajšal v latinsko Norma.
Mitov tu ni. Lik je izgubil zvezdi z oznakama alfa in beta, ker so ju poznejše spremembe meja premaknile v Škorpiona. Zgodovinar R. H. Allen je Normo imenoval „Libela in kotnik“, ker je narobe prebral francoski atlas. V resnici je ime „libela“ pripadalo Južnemu trikotniku in njegova napaka povzroča zmedo vse do danes. Kitajski astronomi so nekatere njegove zvezde šteli v bataljon vojakov s središčem v Škorpionu.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| γ2 Nor | γ2 Nor | 4,01 | 129 svetlobnih let |
| ε Nor | ε Nor | 4,46 | 530 svetlobnih let |
| ι1 Nor | ι1 Nor | 4,63 | 129 svetlobnih let |
| η Nor | η Nor | 4,65 | 220 svetlobnih let |
| δ Nor | δ Nor | 4,73 | 122 svetlobnih let |
| μ Nor | μ Nor | 4,86 | ni znano |
| κ Nor | κ Nor | 4,95 | 428 svetlobnih let |
| γ1 Nor | γ1 Nor | 4,97 | 1469 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 164 kvadratnih stopinj (74 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Nor |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot l’Equerre et la Regle na Lacaillovem planisferiju iz leta 1756, po njegovih opazovanjih na Rtu v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 8 |
| Središče (J2000) | 16,3 h, −50° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC6087 · S Nor Cluster | Razsuta kopica | 5,4 |
| NGC6067 | Razsuta kopica | 5,6 |
| NGC6169 | Razsuta kopica | 6,6 |
| NGC6167 | Razsuta kopica | 6,7 |
| NGC6164 | Meglica | 6,7 |
| NGC6165 | Meglica | 6,7 |
| NGC6134 | Razsuta kopica | 7,2 |
| NGC6152 | Razsuta kopica | 8,1 |
| NGC5925 | Razsuta kopica | 8,4 |
| NGC6031 | Razsuta kopica | 8,5 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.