Ozvezdje, Muha
Musca
Muha tik južno od Južnega križa, ki so jo nizozemski pomorščaki postavili ob kameleona, potem ko so na Madagaskarju opazovali, kako kameleoni lovijo muhe.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Musca nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Musca nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Musca. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Muha je eden od dvanajstih južnih likov, ki so nastali iz opazovanj zvezd nizozemskih pomorščakov Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana na prvih nizozemskih plovbah v Vzhodno Indijo. Med postankom na Madagaskarju so mornarji videli, kako kameleoni z jezikom lovijo muhe. Zato muha na nebu sedi ob Kameleonu. Petrus Plancius je žuželko prvič narisal na svojem globusu iz leta 1598, a ji ni dal imena. V de Houtmanovem katalogu iz leta 1603 se imenuje De Vlieghe, po nizozemsko muha.
Ime Musca se je prvič pojavilo na globusu Willema Janszoona Blaeuja iz leta 1602. Johann Bayer je žuželko, prav tako leta 1603, imenoval Apis, čebela, najbrž zato, ker so jo globusi, ki jih je prerisoval, pustili brez imena. Ta napaka je trajala dve stoletji in Johann Bode jo je uporabljal še leta 1801, čeprav jo je Lacaille pravilno imenoval muha. Nekaj časa se je imenovala Musca Australis, južna muha, saj je na nebu obstajala tudi severna muha.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Mus | α Mus | 2,69 | 315 svetlobnih let |
| β Mus | β Mus | 3,04 | 342 svetlobnih let |
| δ Mus | δ Mus | 3,61 | 91 svetlobnih let |
| λ Mus | λ Mus | 3,63 | 127 svetlobnih let |
| γ Mus | γ Mus | 3,84 | 325 svetlobnih let |
| ε Mus | ε Mus | 4,06 | 301 svetlobnih let |
| μ Mus | μ Mus | 4,75 | 430 svetlobnih let |
| η Mus | η Mus | 4,79 | 383 svetlobnih let |
| HIP 64820 | HIP 64820 | 4,86 | 1195 svetlobnih let |
| HIP 57851 | HIP 57851 | 4,89 | 362 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 138 kvadratnih stopinj (77 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Mus |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano, še brez imena, na nebesnem globusu Petrusa Planciusa iz leta 1598, po opazovanjih Keyserja in de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 11 |
| Središče (J2000) | 12,4 h, −69° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC4463 | Razsuta kopica | 7,2 |
| NGC4833 | Kroglasta kopica | 7,8 |
| NGC4815 | Razsuta kopica | 8,6 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.