Ozvezdje, Enorog
Monoceros
Samorog, ki poskakuje med Orionovima psoma, uvedel pa ga je Petrus Plancius leta 1612. Njegove zvezde so šibke, a leži v Rimski cesti in v njem je meglica Rozeta.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Monoceros vzide ob 00:36, najvišje je ob 06:33 (43° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 12:34.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Monoceros. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Stari Grki tu niso poznali nobenega ozvezdja. Nizozemski teolog in kartograf Petrus Plancius je vrzel zapolnil s samorogom na nebesnem globusu iz leta 1612, istem globusu, na katerem je prvič prikazal svojo žirafo. Leta 1624 ga je nemški astronom Jacob Bartsch narisal na zvezdni karti in pozneje so mu po krivem pripisali, da si ga je izmislil. Bartsch je opozoril na svetopisemske odlomke, ki naj bi omenjali samoroge, čeprav sodobni prevodi tam berejo „divji bik“. Samorog je bil že dolgo krščanski simbol čistosti. Ker je Monoceros sodoben lik, nima mita.
Plancius je samoroga narisal že na zemljevidu sveta iz leta 1594, kako pomaka rog v potok. Ta drža spominja na slavne tapiserije Lov na samoroga, stkane približno stoletje prej. Johannes Hevelius je Samoroga prevzel v svojem atlasu iz leta 1690, kar je drugim astronomom pomagalo, da so ga sprejeli. Nobena njegova zvezda nima tradicionalnega imena. Najbolj znan prizor v njem je meglica Rozeta, venec žarečega plina z mladimi zvezdami v notranjosti.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| β Mon | β Mon | 3,76 | 677 svetlobnih let |
| α Mon | α Mon | 3,94 | 148 svetlobnih let |
| γ Mon | γ Mon | 3,99 | 498 svetlobnih let |
| δ Mon | δ Mon | 4,15 | 384 svetlobnih let |
| ζ Mon | ζ Mon | 4,36 | 1059 svetlobnih let |
| ε Mon | ε Mon | 4,39 | 122 svetlobnih let |
| 13 Mon | 13 Mon | 4,47 | ni znano |
| 18 Mon | 18 Mon | 4,48 | 368 svetlobnih let |
| 15 Mon | 15 Mon | 4,66 | 919 svetlobnih let |
| 28 Mon | 28 Mon | 4,69 | 450 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 481 kvadratnih stopinj (35 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Mon |
| Nebo | Blizu nebesnega ekvatorja, vidno z obeh polobel |
| Izvor | Prvič prikazano kot Monoceros Unicornis na nebesnem globusu Planciusa iz leta 1612 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 15 |
| Središče (J2000) | 7,0 h, −1° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC2232 | Razsuta kopica | 3,9 |
| NGC2264 · Christmas Tree Cluster | Kopica z meglico | 3,9 |
| NGC2239 | Kopica z meglico | 4,8 |
| M50 | Razsuta kopica | 5,9 |
| NGC2238 · Rosette Nebula | Področje HII | 6,0 |
| NGC2301 · Great Bird Cluster | Razsuta kopica | 6,0 |
| NGC2343 | Razsuta kopica | 6,7 |
| NGC2353 | Razsuta kopica | 7,1 |
| NGC2335 | Razsuta kopica | 7,2 |
| NGC2251 | Razsuta kopica | 7,3 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.