Ozvezdje, Mikroskop
Microscopium
Zgodnji sestavljeni mikroskop, eden od znanstvenih instrumentov, ki jih je Nicolas Louis de Lacaille postavil med južne zvezde. Leži v temnem delu neba pod Kozorogom.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Microscopium vzide ob 17:40, najvišje je ob 20:41 (9° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 23:43.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Microscopium. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Med bivanjem na rtu Dobrega upanja v letih 1751–52 je francoski astronom Nicolas Louis de Lacaille vrzeli na južnem nebu zapolnil z orodji znanosti in umetnosti. To je sestavljeni mikroskop, mikroskop z več kot eno lečo. Na zemljevidu iz leta 1756 ga je najprej imenoval le Microscope, pozneje pa ime spremenil v latinsko Microscopium. Lacaille je lik opisal kot „cev nad kvadratno škatlo“. Za njim ni nobenega mita.
Mikroskop leži pod sprednjimi nogami Kozoroga, na območju samih šibkih zvezd. Ptolemaj je nekatere od njih navedel kot raztresene zvezde zunaj Južne ribe. Ko ga je Johann Bode narisal v svojem atlasu iz leta 1801, je dodal nosilec za stekelca s pripravljenimi vzorci. Ian Ridpath pripominja, da je pri njem najbolj omembe vredno to, da je tu sploh kdo videl ozvezdje.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| γ Mic | γ Mic | 4,67 | 229 svetlobnih let |
| ε Mic | ε Mic | 4,71 | 182 svetlobnih let |
| θ1 Mic | θ1 Mic | 4,80 | 197 svetlobnih let |
| α Mic | α Mic | 4,89 | 378 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 210 kvadratnih stopinj (66 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Mic |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano kot le Microscope na Lacaillovem planisferiju iz leta 1756, po njegovih opazovanjih na Rtu v letih 1751–52 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 4 |
| Središče (J2000) | 21,1 h, −35° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.