Ozvezdje, Ris
Lynx
Šibek lik med Velikim medvedom in Voznikom, ki ga je Johannes Hevelius poimenoval po risu. Zapisal je, da bi ga lahko videl le nekdo z risjimi očmi.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Lynx nikoli ne zaide: kroži okoli nebesnega pola in je najvišje ob 07:43 dne 13. oktober 2026, 88° nad obzorjem v smeri S.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Lynx. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Johannes Hevelius je lege zvezd meril s prostim očesom še dolgo potem, ko so drugi prešli na teleskopske merilne naprave. Leta 1644 ga je francoski astronom Pierre Gassendi pohvalil, da ima „risje oči“. Ko je Hevelius ustvaril to ozvezdje, je zapisal, da bo vsak, ki ga želi opazovati, potreboval risji vid. Šibkost njegovih zvezd je pretiraval, a območje je res temno in prazno. V katalogu ga je imenoval „Ris ali Tiger“, čeprav njegova risba ni prav podobna ne enemu ne drugemu.
Nekatere od teh zvezd je Ptolemaj zabeležil zunaj lika Velikega medveda. Prej v 17. stoletju jih je Petrus Plancius uporabil za svojo reko Jordanus, a obstal je Heveliusov ris. Ni znano, ali je Hevelius mislil na Linkeja, ostrovidnega Argonavta iz grškega mita, ki je videl celo pod zemljo. Njegova najsvetlejša zvezda je edina z grško črko, ki ji jo je leta 1845 dal Francis Baily.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| α Lyn | α Lyn | 3,14 | 203 svetlobnih let |
| 38 Lyn | 38 Lyn | 3,82 | 125 svetlobnih let |
| HIP 44248 | HIP 44248 | 3,96 | 52 svetlobnih let |
| Alsciaukat | 31 Lyn | 4,25 | 382 svetlobnih let |
| 15 Lyn | 15 Lyn | 4,35 | 178 svetlobnih let |
| 2 Lyn | 2 Lyn | 4,44 | 157 svetlobnih let |
| HIP 44700 | HIP 44700 | 4,56 | 817 svetlobnih let |
| 21 Lyn | 21 Lyn | 4,61 | 274 svetlobnih let |
| 27 Lyn | 27 Lyn | 4,78 | 250 svetlobnih let |
| HIP 47029 | HIP 47029 | 4,81 | 215 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 542 kvadratnih stopinj (28 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Lyn |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Uvedeno v Heveliusovem zvezdnem katalogu iz leta 1687 in narisano v njegovem atlasu, izdanem leta 1690 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 14 |
| Središče (J2000) | 8,2 h, 49° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.