Ozvezdje, Mali lev
Leo Minor
Levček, ki ga je Johannes Hevelius postavil nad glavo Leva. Nima legende in, kar je nenavadno, nobene zvezde z oznako alfa.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Leo Minor vzide ob 00:45, najvišje je ob 09:54 (79° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 19:06.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Leo Minor. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Leo Minor, Mali lev, je levček, ki hodi nad Levom in pod zadnjimi tacami Velikega medveda. Johannes Hevelius ga je oblikoval iz šibkih zvezd v vrzeli neba, ki jo je nekoč prečkal Jordanus, kratkoživo ozvezdje reke. Navedel ga je v svojem katalogu iz leta 1687, narisan pa je bil v njegovem atlasu iz leta 1690. Nanj niso vezani nobeni miti. Hevelius je preprosto zapolnil prazen prostor med dvema dobro znanima likoma.
Hevelius zvezdam svojih novih ozvezdij nikoli ni dal grških črk. Ko jih je angleški astronom Francis Baily leta 1845 označil, je drugo najsvetlejšo zvezdo označil z beta, najsvetlejšo pa je pomotoma pustil brez črke. Zato ima Mali lev zvezdo beta, alfe pa ne. Njegova najsvetlejša zvezda se danes uradno imenuje Praecipua, latinsko „glavna“. Italijanski astronom Giuseppe Piazzi je to ime prvič uporabil leta 1814, a za drugo, šibkejšo zvezdo.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Praecipua | 46 LMi | 3,79 | 95 svetlobnih let |
| β LMi | β LMi | 4,20 | 154 svetlobnih let |
| 21 LMi | 21 LMi | 4,49 | 92 svetlobnih let |
| 10 LMi | 10 LMi | 4,54 | 185 svetlobnih let |
| 37 LMi | 37 LMi | 4,68 | 578 svetlobnih let |
| 30 LMi | 30 LMi | 4,72 | 233 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 233 kvadratnih stopinj (64 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | LMi |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Uvedeno v Heveliusovem zvezdnem katalogu iz leta 1687 in narisano v njegovem atlasu, izdanem leta 1690 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 6 |
| Središče (J2000) | 10,4 h, 35° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.