Ozvezdje, Kuščar
Lacerta
Majhen kuščar, stisnjen med Laboda in Andromedo, ki ga je v 17. stoletju dodal Johannes Hevelius. Nima mita, le tih cikcak šibkih zvezd.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Lacerta nikoli ne zaide: kroži okoli nebesnega pola in je najvišje ob 22:05 dne 13. oktober 2026, 90° nad obzorjem v smeri J.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Lacerta. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Lacerta je latinsko za kuščarja. Poljski astronom Johannes Hevelius ga je ustvaril iz šibkih zvezd med Labodom in Andromedo, kot kuščarja, skritega med skalami. Navedel ga je v svojem zvezdnem katalogu iz leta 1687, pojavil pa se je v njegovem zvezdnem atlasu, natisnjenem po njegovi smrti leta 1690. Hevelius mu je dal še drugo ime, Stellio, vrsto kuščarja, znano kot zvezdasta agama. To drugo ime je kmalu prišlo iz rabe. S tem likom niso povezane nobene legende.
Angleški astronom John Flamsteed je kuščarja pozneje podaljšal proti severu in vanj zajel trikotnik zvezd, ki jih je Hevelius uporabil za Kefejev turban. Poznejše karte so te zvezde narisale kot kuščarjevo glavo. Grške črke njegovih dveh najsvetlejših zvezd je leta 1845 dodal Francis Baily. Leta 2024 je IAU zvezdo Alpha Lacertae poimenovala Stellio, v spomin na Heveliusovo drugo ime za lik. Kitajski astronomi so v tem delu neba videli letečo kačo Tengshe.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Lacerta, IAU Working Group on Star Names (WGSN): Modern IAU star names
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Stellio | α Lac | 3,76 | 103 svetlobnih let |
| 1 Lac | 1 Lac | 4,14 | 621 svetlobnih let |
| 5 Lac | 5 Lac | 4,34 | 1647 svetlobnih let |
| β Lac | β Lac | 4,42 | 170 svetlobnih let |
| HIP 109754 | HIP 109754 | 4,50 | 483 svetlobnih let |
| 11 Lac | 11 Lac | 4,50 | 333 svetlobnih let |
| 6 Lac | 6 Lac | 4,52 | 1717 svetlobnih let |
| 2 Lac | 2 Lac | 4,55 | 555 svetlobnih let |
| 4 Lac | 4 Lac | 4,55 | 2249 svetlobnih let |
| 9 Lac | 9 Lac | 4,64 | 172 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 201 kvadratnih stopinj (68 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Lac |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Uvedeno v Heveliusovem zvezdnem katalogu iz leta 1687 in narisano v njegovem atlasu, izdanem leta 1690 |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 13 |
| Središče (J2000) | 22,5 h, 46° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
| Objekt | Tip | Magnituda |
|---|---|---|
| NGC7243 | Razsuta kopica | 6,4 |
| NGC7209 | Razsuta kopica | 7,7 |
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.