Ozvezdje, Vodna kača
Hydra
Vodna kača, dolg vijugast lik, ki se razteza čez več kot četrtino neba. Njena glava leži južno od Raka, njena najsvetlejša zvezda Alphard pa pomeni samotna.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Hydra vzide ob 04:46, najvišje je ob 09:43 (29° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 14:43.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Hydra. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grki so to vodno kačo povezovali z dvema zgodbama. Najpogosteje je to Lernejska hidra, mnogoglava pošast, ki jo je Herkul ubil kot eno od svojih del. Vsakič ko ji je odsekal glavo, sta zrasli dve novi, dokler ni njegov voznik Jolaj ožgal štorov. Na nebu ima le eno glavo, morda nesmrtno. Po drugi grški zgodbi je to vodna kača, ki jo je Apolonova vrana prinesla kot izgovor za zamudo, Apolon pa je kačo, vrano in čašo skupaj postavil na nebo. Krokar in Čaša še vedno jezdita na njenem hrbtu.
Alphard izhaja iz arabske besedne zveze, ki pomeni samotna, ker sveti sama v praznem delu neba. V indijski astronomiji kačja glava ustreza lunini hiši Ashlesha in leta 2018 je IAU to ime dala zvezdi Epsilon Hydrae. Kitajski astronomi so njene zvezde uvrstili v Škrlatno ptico juga.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Hydra, IAU Working Group on Star Names (WGSN): Modern IAU star names
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Alphard | α Hya | 1,99 | 180 svetlobnih let |
| Naja | γ Hya | 2,99 | 134 svetlobnih let |
| ζ Hya | ζ Hya | 3,11 | 167 svetlobnih let |
| ν Hya | ν Hya | 3,11 | 144 svetlobnih let |
| π Hya | π Hya | 3,25 | 101 svetlobnih let |
| Ashlesha | ε Hya | 3,38 | 129 svetlobnih let |
| ξ Hya | ξ Hya | 3,54 | 130 svetlobnih let |
| λ Hya | λ Hya | 3,61 | 113 svetlobnih let |
| μ Hya | μ Hya | 3,83 | 234 svetlobnih let |
| θ Hya | θ Hya | 3,89 | 114 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 1299 kvadratnih stopinj (1 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Hya |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, po starejšem grškem izročilu |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 44 |
| Središče (J2000) | 10,2 h, −15° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.