Ozvezdje, Herkul
Hercules
Junak Herkul, upodobljen kleče, z eno nogo na zmajevi glavi. Najzgodnejšim Grkom je bil preprosto Klečeči, lik neznane identitete.
Iz kraja Ljubljana dne 13. oktober 2026 središče ozvezdja Hercules vzide ob 08:21, najvišje je ob 16:56 (74° nad obzorjem v smeri J) in zaide ob 01:27.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Hercules. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Pesnik Arat je v 3. stoletju pr. n. št. opisal utrujeno postavo na enem kolenu, z nogo na glavi zmaja, ozvezdja Zmaj. Zapisal je, da nihče ne ve, kdo je in s čim se muči. Grki so ga imenovali Engonasin, Klečeči. Stoletje pozneje ga je Eratosten istovetil s Heraklejem, rimskim Herkulom, največjim grškim junakom, ki zmaguje nad zmajem Ladonom, varuhom zlatih jabolk Hesperid. Dramatik Ajshil, ki ga navaja Higin, pa je pravil, da Herkul kleči ranjen in izčrpan med bitko z Ligurci.
Njegova zvezda Rasalgethi izhaja iz arabskega izraza za glavo klečečega. Štiri zvezde tvorijo obliko, imenovano Sklepnik, ki oriše junakove boke. Na eni njegovi strani leži velika kroglasta kopica M13. Edmond Halley je nanjo naletel po naključju leta 1714 in zapisal, da se pokaže prostemu očesu, kadar je nebo jasno in Lune ni.
Viri: Ian Ridpath, Star Tales: Hercules, Ian Ridpath, Star Tales: Hercules, part 2
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Kornephoros | β Her | 2,78 | 139 svetlobnih let |
| Rasalgethi | α1 Her | 2,78 | 360 svetlobnih let |
| Tianji | ζ Her | 2,81 | 35 svetlobnih let |
| Sarin | δ Her | 3,12 | 75 svetlobnih let |
| Nuchuang | π Her | 3,16 | 377 svetlobnih let |
| μ Her | μ Her | 3,42 | 27 svetlobnih let |
| η Her | η Her | 3,48 | 109 svetlobnih let |
| ξ Her | ξ Her | 3,70 | 137 svetlobnih let |
| γ Her | γ Her | 3,74 | 193 svetlobnih let |
| ι Her | ι Her | 3,82 | 455 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 1229 kvadratnih stopinj (5 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Her |
| Nebo | Severno nebo |
| Izvor | Navedeno v Ptolemajevem Almagestu okoli leta 150, že prej pa ga je Arat poznal kot Klečečega |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 42 |
| Središče (J2000) | 17,4 h, 30° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.