Ozvezdje, Žerjav
Grus
Žerjav, dolgovrata ptica močvirnica iz zvezd, ki so jih arabski astronomi nekoč šteli v rep Južne ribe. Izvira s prvih nizozemskih plovb v Vzhodno Indijo.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Grus nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Iz kraja Ljubljana ozvezdje Grus nikoli ne vzide nad obzorje: pripada nebu druge poloble.
Na 3D-nebu
Nebo nad krajem Ljubljana, obrnjeno proti ozvezdju Grus. Povlecite za razgled.
Nalaganje 3D-pogleda ...
Povlecite za razgled, povečajte s prstoma ali kolescem miške.
Večerna vidnost skozi leto
Višina središča ozvezdja nad obzorjem ob 22:00 po krajevnem času 15. dne vsakega meseca, iz kraja Ljubljana. Nad približno 30° je dobro vidno.
Ime in zgodovina
Grus nima antičnega mita. Je eden od dvanajstih likov iz zvezd, ki sta jih nizozemska pomorščaka Pieter Dirkszoon Keyser in Frederick de Houtman kartirala na prvi nizozemski plovbi v Vzhodno Indijo. Žerjav se je prvič pojavil leta 1598 na globusu Petrusa Planciusa in Jodocusa Hondiusa, z nizozemskim in latinskim imenom Krane in Grus. De Houtmanov lastni katalog iz leta 1603 ga je imenoval Den Reygher, čaplja, Uranometria Johanna Bayerja iz istega leta pa je ohranila ime Grus. Ptolemaj je zvezdo na žerjavovi glavi postavil na konico repa Južne ribe.
Leta 1605 je nizozemski geograf Paul Merula lik imenoval Phoenicopterus, plamenec, ime, ki je najbrž izviralo od Planciusa. Obveljal je žerjav. Njegova najsvetlejša zvezda Alnair je dobila ime po arabski besedni zvezi za svetlo zvezdo v ribjem repu. Arabski astronomi 16. stoletja so rep Južne ribe podaljšali proti jugu, da so jo vključili.
Najsvetlejše zvezde
| Zvezda | Oznaka | Magnituda | Razdalja |
|---|---|---|---|
| Alnair | α Gru | 1,73 | 101 svetlobnih let |
| Tiaki | β Gru | 2,07 | 177 svetlobnih let |
| Aldhanab | γ Gru | 3,00 | 211 svetlobnih let |
| ε Gru | ε Gru | 3,49 | 129 svetlobnih let |
| ι Gru | ι Gru | 3,88 | 183 svetlobnih let |
| δ1 Gru | δ1 Gru | 3,97 | 309 svetlobnih let |
| ζ Gru | ζ Gru | 4,11 | 109 svetlobnih let |
| δ2 Gru | δ2 Gru | 4,12 | 330 svetlobnih let |
| θ Gru | θ Gru | 4,28 | 132 svetlobnih let |
| λ Gru | λ Gru | 4,47 | 242 svetlobnih let |
Podatki
| Površina | približno 366 kvadratnih stopinj (45 od 88) |
|---|---|
| Kratica IAU | Gru |
| Nebo | Južno nebo |
| Izvor | Prvič prikazano na nebesnem globusu Petrusa Planciusa in Jodocusa Hondiusa iz leta 1598, po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Frederika de Houtmana |
| Zvezde, svetlejše od magnitude 5 | 13 |
| Središče (J2000) | 22,6 h, −45° |
Objekti globokega neba
Galaksije, kopice in meglice, svetlejše od magnitude 9, iz kataloga OpenNGC. Za večino potrebujete daljnogled ali teleskop in temno nebo.
Ni objekta globokega neba, svetlejšega od magnitude 9.
Meje: Mednarodna astronomska zveza (IAU), prek Astronomy Engine. Površine so izračunane iz mej z vzorčenjem (natančnost približno en odstotek). Imena in črte: Stellarium. Zvezde: HYG Database. Objekti globokega neba: OpenNGC. Izračunano s knjižnico Astronomy Engine z odprto kodo, preverjeno s podatki Mornariškega observatorija ZDA in laboratorija NASA JPL. Viri podatkov
Kako uporabljati to stran
Zgoraj izberite kraj in noč. Odgovor in pogled v 3D pokažeta, kje je ozvezdje, kdaj je najvišje in ali z vašega kraja sploh vzide. Karta pokaže njegove zvezde in črte, preglednici pa navajata njegove najsvetlejše zvezde in objekte globokega neba v njem.
Pogosta vprašanja
Kdaj je ozvezdje najlepše vidno?
Ko je najvišje na temnem nebu, kar stran navede za izbrano noč. Vsako ozvezdje je najugodneje postavljeno v določenem letnem času, ker zvezde vsako noč vzidejo približno štiri minute prej.
Zakaj ozvezdja ne vidim s svojega kraja?
Ozvezdja daleč južno od nebesnega ekvatorja s severnih krajev nikoli ne vzidejo, tista daleč severno pa ne z južnih. Stran pove, kadar je tako.
Kaj so meje ozvezdij?
Mednarodna astronomska zveza deli nebo na 88 območij z uradnimi mejami. Črtne podobe so le pomoč pri risanju. Meje povedo, kateremu ozvezdju pripada točka na nebu.
Sorodni vodniki
- Kako se naučiti ozvezdijZačnite z enim svetlim vzorcem, ki ga ni mogoče zgrešiti, uporabite ga kot kažipot do sosedov in se vrnite čez mesec: nebo se bo zavrtelo in poznali ga boste nekoliko bolje.
- Višina in azimut: kako najti telesa na nebuDva kota vam natančno povesta, kam pogledati: v katero smer in kako visoko.
- Svetlobno onesnaženje in temno nebo: Bortlova lestvicaIz središča mesta naštejete nekaj deset zvezd, s pravega temnega kraja nekaj tisoč, Rimska cesta pa je dovolj svetla, da meče senco. Bortlova lestvica razliko izrazi s številko.
- Daljnogled za astronomijo: kaj kupiti in kaj opazovatiDaljnogled 7x50 ali 10x50 pokaže Lunine kraterje, Jupitrove lune, na desetine zvezdnih kopic in Andromedino galaksijo, in to za drobiž v primerjavi s teleskopom.